Alge – vir hranil, ki ga nekateri hvalijo, drugi zavračajo – kje je resnica?

Raznolikost alg je ena največjih v svetu živega. Prav za prav alge uvrščamo v kraljestvo, imenovano protista, kamor gredo praktično vsa nerazvrščena živa bitja, ki niso podobna živalim, rastlinam ali glivam. Vrste alg so si med seboj lahko zelo podobne ali zelo različne, zato je njihovo taksonomsko razvrščanje velik izziv. V zadnjih letih se zaradi genomskih analiz taksonomska klasifikacija alg hitro spreminja. Tudi spirulina, Arthrospira platensis, ki jo večina še vedno uvršča med alge, je po novi klasifikaciji cianobakterija in strogo gledano pripada ločenemu kraljestvu kot alge.

V globalni prehrani so alge pridobile svojo popularnosti že v 90. letih, od vedno pa so bile prisotne v nekaterih predelih Azije. Njihova popularnost pa še vedno traja. Zanimive so predvsem, ker vsebujejo kar nekaj tistih hranil, za katere študije predpostavljajo, da jih v naši prehrani primanjkuje. Taka so na primer vitamin D, omega-3 maščobne kisline, selen in ne nazadnje zelo zanimive molekule, ki bi utegnile zdraviti raka in Alzheimerjevo bolezen.

Trenutno je v raziskavah alg največji poudarek ravno na izolaciji učinkovin z nizko molekulsko maso. Take so na primer proste aminokisline, razne sladkorne komponente, vitamini in fenolne spojine. Mnoge od teh snovi imajo več bioloških aktivnosti ter so zato potencialne sestavine zdravil in kozmetičnih izdelkov.

Jod v algah

Med elementi, ki pri algah najbolj izstopajo, je gotovo jod. To je element nujno potreben za pravilno delovanje ščitnice, poleg tega pa element, ki je zelo neenakomerno razporejen med različne sestavine hrane. Uživanje jodirane soli je zato najpogostejši vir joda v naši populaciji. Zelo dober vir joda pa so tudi ribe, morski sadeži in alge. Posebej rjave alge imenovane kelp ali kombu (kombu je izraz za algo kelp, ki izhaja iz japonskega imena), so tiste, ki jih v trgovinah najpogosteje prodajajo.

Poleg joda kombu alge vsebujejo še različne karotenoide in druge antioksidante, vitamine in vlaknine ter nekaj pomembnih učinkovin, za katere potekajo raziskave o njihovi potencialni zdravilni vrednosti. Največ kliničnih raziskav z algami pa je trenutno namenjenih ugotavljanju učinka različnih ekstraktov na prekomerno težo in sladkorno bolezen. Opozoriti pa je potrebno, da poznamo primere prekomernega vnosa joda z algami, zato je kljub njihovi dobrobitnosti potrebna previdnost.

Vitamin B12

B12 je vitamin, ki ga najpogosteje primanjkuje veganom, ostarelim ali ljudem s povišanimi potrebami zaradi določenih bolezni. Mnenja, ali so alge dober vir vitamina B12, so zelo nasprotujoče. Za alge nori je znano, da vsebujejo znatne vrednosti vitamina B12, a ga pri shranjevanju izgubijo več kot 90 %. Poleg tega so podobne molekule vitaminu B12 našli tudi v drugih algah, a je bila biološka učinkovitost le-teh zelo slaba. Ker alge ne sintetizirajo altivnega vitamina B12, poskušajo v zadnjem času izkoristiti sposobnost alg, da vitamin B12 prevzemajo iz okolja. Tam ga dobijo od bakterij, ki so ga sposobne izdelovati same.

Omega-3-maščobne kisline

Alge so poleg nekaterih semen najbolj bogat vir omega 3 maščobnih kislin. Ribe in drugi morski organizmi, ki slovijo po dobrih vrednostih omega-3-maščobnih kislin, dobijo le-te prav preko svoje prehrane ali prehranske verige, na začetku katere so vedno alge. Med algami z največ omega-3 slovi alga wakame. To je zelo priročna alga, ki na prvi pogled spominja na kombu algo, a je njena uporaba v kulinariki še bolj široka. Uporabna je za juhe, solate in mesne jedi. Algo wakame lahko uživamo surovo ali kuhano. Surova je lahko dober vir vitamina A in drugih vitaminov.

Alge in vitamin D

V zadnjem času se na trgu pojavlja vse več prehranskih dopolnil vitamina D, ki izvirajo iz mikroalg. Vrste mikroalg, iz katerih pridobijo vitamin D, niso obvezen podatek na embalaži izdelka, zato večinoma ostajajo poslovna skrivnost. Predvsem je vitamin D iz mikroalg pomemben med dopolnili veganskega izvora.

Med izbranimi mikroalgami, ki vsebujejo vitamin D, pa ni dveh najbolj znanih mikroalg. To sta klorela in spirulina, ki vsebujeta veliko zdravju pomembnih snovi, a skoraj nič vitamina D. Med ostalimi algami pa se le alga kombu omenja kot vir vitamina D, a ga vsebuje le 0,01 µg/100 g suhe teže alge.

Več o potrebi po vitaminu D si preberite v članku Simone Fabjan.

Ostala hranila in sestavine

Alge literatura pogosto omenja tudi zaradi visoke vsebnosti proteinov. Alga spirulina vsebuje kar 60 % proteinov in je tako ena najbolj proteinsko bogatih živil. A seveda vnos spiruline zaradi njenega izrazitega okusa pogosto ni tako velik, da bi nam ta visok delež proteinov lahko bistveno pomagal. Večji pomen vnosa beljakovin iz tega prehranskega vira je v sestavi aminokislin, ki jih vsebujejo. Spirulina na primer vsebuje ugoden delež aminokisline leucina, ki ga lahko v rastlinski hrani primanjkuje.

Poleg omenjenih hranil imajo alge še mnogo pomembnih spojin, na primer folno kislino, magnezij in železo, mnoge druge vitamine in minerale. A če alge vsebujejo toliko dobrobitnih molekul za naše telo, se hkrati zavedamo, da v osnovi veljajo za čistilce morja. To pomeni, da lahko vsebujejo ali celo kopičijo znatne količine težkih kovin in toksinov.

Pri komercialnih proizvajalcih alg so nivoji teh kovin in nekaterih drugih spojin strogo regulirani. Zato ni vseeno, kakšne alge kupimo in od kod so prišle. Prav je, da alge kupujemo iz preizkušenih virov. Ker je te vire težko določiti, kaj šele poznati, moramo pogosto zaupati blagovni znamki. Tudi to ni največkrat lahko, zato je uporaben nasvet lahko, da kupujemo pri blagovnih znamkah, ki so bližje izvora. Tako na prodajni poti težje prihaja do anomalij in naš nakup ne postane napačna izbira.

Alge v prehrani

Skrivnost alg je prav za prav v okusu. Če bomo le lovili vrednosti, koliko jih dati v enolončnico, da bomo dobili dovolj joda ali železa, se nam bodo verjetno uprle. Njihova vrednost je v t.i. petem okusu, imenovanem umami. Najprej so o njem začeli razmišljati vrhunski kuharji, danes ga iščemo vsi. Tudi mi nabiralci venomer oprezamo za tem okusom. Ta je tisti najbolj intuitivni del, ki nam sporoča o vsebnosti določenih snovi v zaužiti hrani.

Čeprav so alge v prehrani uveljavljene že od nekdaj, sem prepričana, da imajo še veliko manevrskega prostora. Veliko podatkov o algah še en vemo. Ne vemo niti, koliko vrst jih je na svetu, morda 30.000 ali milijarda?

Tega verjetno ne bomo nikoli izvedeli, a napovedi pravijo, da se bo njihova vloga v prehrani v prihodnjih letih bistveno povečala. Že danes pa vemo, da so alge čudovita bitja. Zadolžene so za pretvorbo večine našega kisika. Brez njih naš dih ne bi bil nikoli mogoč. Uporabimo jih torej trajnostno, skrbimo za njihovo okolje in one nas bodo še naprej oskrbovale z najboljšimi hranili.

Avtorica prispevka: Dr. Katja Rebolj, svetovalka na področju prehranskih dodatkov in lokalne hrane

21 – dnevni izziv za več energije in boljše počutje

Okrepite svoje telo od znotraj in zunaj! Izboljšajte svojo telesno držo, gibanje in videz. Sprostite svoj um in telo. Naučite se dihati. Izboljšajte svoje prehranjevalne navade. Naučite se, kakšno hrano jesti in kako. Začnite uporabljati več zelišč. Itd. Pridobite znanja iz vseh teh področij, predvsem pa motivacijo, da začnete svoje počutje in vitalnost postopno in učinkovito izboljševati.

Ne glede na tempo življenja in izzive, s katerimi se vsakodnevno soočate, vas bomo skozi ta 21-dnevni izziv spodbudili, da si vsaj 15 minut na dan rezervirate zase – za skrb za svoje dobro počutje in vitalnost.

Brez izgovorov.

Ker si to zaslužite.

In ker zmorete!

VEČ INFORMACIJ IN PRIJAVA