Nepredvidljivi scenariji geopolitičnega konflikta

Vojni konflikt, ki ga trenutno spremljamo v Ukrajini, bo vsekakor imel precej veliko predvidljivih in nepredvidljivih posledic na naša življenja in poslovanje v letošnjem letu in verjetno tudi naprej.

Ne le podražitve energentov, surovin in hrane, vse bolj se zdi, da bo konflikt sprožil tudi posledice za globalno ekonomijo in trenutno monetarno ureditev na svetu. Kombinacija visokih cen surovin, pretrganih dobavnih verig in negotovosti je prav tako lahko zelo dobra podlaga za prihod gospodarske recesije.

V marcu 2022 se je pričelo tudi ˝težko pričakovano˝ dvigovanje obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke, ki se bo na takšen način borila proti rekordno visoki inflaciji.

˝Podražitev˝ denarja v teh trenutkih, ko je ekonomija precej negotova, je lahko samo še dodatna utež, da se nam obeta prihod nove krize.

Na vidiku stagflacija?

Rekordno visoka inflacija se namreč lahko ob trenutnih izziv na geopolitičnem področju še precej razmahne. A ne samo zaradi tega. Če vemo, da se je v zadnjih treh letih v sistem dodalo zgodovinsko največ denarja do sedaj (˝tiskanje˝ za podporo gospodarstvom in finančnim trgom ob okrevanju zaradi Korona krize), potem moramo krivca za trenutno divjanje cen surovin, materialov in življenjskih potrebščin poiskati drugje, ne zgolj v trenutnem vojaškem konfliktu.

Kombinacija nizke gospodarske rasti v kombinaciji z visoko inflacijo se imenuje stagflacija. V kolikor bi gospodarstvo doživelo zdrs v recesijo in se ob tem inflacija še ne bo umirila, je to precej verjeten scenarij za bližnjo prihodnost.

Recesije, ki jih poganja inflacija, so v zgodovini povzročile propad špekulativnih balonov (za primer obdobje 1970-1980 v Ameriki), ker tega ni bilo mogoče zaustaviti samo z novo ustvarjenim denarjem. Novo ustvarjeni denar v takšnem okolju, ko je inflacija že zelo visoka, namreč dodatno pospeši rast cen, kar spet posledično izjemno slabo vpliva na povpraševanje, potrošnjo in gospodarsko rast.

Žalostno, a zelo resnično je namreč dejstvo, da če gospodarstva ne doživijo recesij, ne moremo razlikovati med rastjo naložb zaradi špekulativnega denarja (ki ga je v zadnjih treh letih na trgu zares ogromno) in med rastjo naložb, ki jo poganja zdrava produktivnost, ki ni osnovana zgolj na ponudbi poceni denarja.

Špekulativni balončki, ki se ustvarijo predvsem takrat, ko je v sistemu na voljo prevelika količina ˝zastonj˝ denarja, precej izkrivljajo celotno strukturo finančnega sistema, ki se ob

˝pokih balonov˝ nato nujno preseli v gospodarstvo in življenje slehernega posameznika.

Dramatične spremembe v globalnem finančnem sistemu

Odziv Zahoda na Rusko invazijo je – če pogledamo iz makro neodvisne perspektive – pričel spreminjati svetovni finančni sistem – a trenutno večina tega sploh ne opazi.

Valutne vojne so zaradi sankcij, ki jih je prejela Rusija, dobile izjemen pospešek. Tako imenovan proces ˝de-dolarizacije˝ (opuščanje dolarja za trgovanje s surovinami in energenti) med Rusijo, Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Iranom, Savdsko Arabijo itn.. je precej močan znak, da omenjene države opuščajo Ameriški dolar in želijo svojo verzijo finančnega sistema.

V ozadju trenutnega vojnega konflikta smo tako priče potezam, kjer določene države vzpostavljajo novi sistem iz vidika prihodnje gospodarske moči in prevlade. Ni skrivnost, da ima trenutni, obstoječi Zahodni, na dolgu temelječ finančni sistem, že nekaj let izjemne težave.

Lahko preprosto rečemo, da je omejeni sistem pred bankrotom in pred največjo spremembo v zadnjih 100 letih. Zato trenutnega konflikta ne smemo podcenjevati, ker se znotraj vojne dogaja vojna, ki je še bolj pomembna in bo vplivala na vse nas.

Ne da bi se postavili na kakšno stran, lahko vidimo, da je enoten odziv Zahoda – posebej ZDA – na zamrznitev ruskega premoženja, ustrahovanje in zaseg premoženja bogatim posameznikom, povsem spremenil pravila igre na globalnem geopolitičnem parketu.

Če se to naredi Rusiji danes ali je morebiti naslednja lahko na vrsti Kitajska? Tako ekstremne finančne poteze niso bile nikoli v zgodovini sprejete proti nobeni državi, pa vemo, da je kar nekaj držav (na čelu z Ameriko) v preteklih letih bilo precej veliko število vojn s prav tako uničujočimi posledicami za ljudi in države (Irak, Afganistan, Libija, Sirija, itn …)

Zato ne čudi, da je direktor investicije banke JP Morgan opozoril, da po teh dejanjih Zahoda nič več ne bo, kot je bilo in podal svojo zaskrbljenost, da lahko dolar zaradi tega izgubi svoj primat in ZDA s tem veliko konkurenčno prednost.

Kaj bo nudilo zaščito v teh negotovih časih?

Vsak investitor se mora danes zavedati, da stojimo v trenutno zelo negotovih časih. Vojna, geopolitična trenja, visoka inflacija ter šepanje globalnega gospodarstva so že in še bodo vplivali tudi na naložbene razrede.

V zgodovini so različni naložbeni razredi – posebej zlato, preostale plemenite kovine ter surovine – nudili dobro zaščito pred nepredvidljivimi časi ter negotovimi posledicami v kriznih razmerah. Trenutno se posebej zlato sooča s tremi pomembnimi dejstvi, ki ga uvrščajo visoko med izbor za zaščito svojega premoženja:

  • Po podatkih spremljamo v zadnjem mesecu dni izjemno naraščajoče povpraševanje malih vlagateljev po investiranju v zlato – ne le povpraševanje po fizičnem zlatu, precej so poskočile tudi investicije v ETF sklade, ki sledijo zlatu ter povpraševanje po delnicah zlatih rudnikov.
  • Pospešeno že nekaj let v zlato vlagajo tudi centralne banke – v letošnjem letu so opravile že rekordno število nakupov. Centralne banke predvsem razvijajočih se držav (Kitajska, Brazilija, Turčija) so prav tako pomembni igralci, ki zlato pospešeno kupujejo že zadnjih nekaj let, posebej veliko pa v zadnjih dveh letih.
  • Naraščajoče povpraševanje po zlatu beležimo tudi iz strani Rusije zadnjih nekaj let, v zadnjem letu dni pa posebej veliko zlata kupujejo in skladiščijo predvsem na Kitajskem in v Indiji.

Vsi trije kanali, iz katerih se trenutno rekordno povprašuje po fizičnem zlatu, napovedujejo dobro leto za omenjeno plemenito kovino. Nazadnje, ko smo imeli podobne razmere na trgu (brez vojaškega konflikta) je zlato odskočilo za kar 70 % (od leta 2009 do 2011).

Ohranitev kupne moči v nestabilnem obdobju

Prva misel vsakega vlagatelja danes mora biti zaščita premoženja. Negotovi časi so vedno ponujali tudi dobre priložnosti, a jih ni moč izkoristiti, če ne ohraniš svojega denarja in kupne moči.

Geopolitični konflikt, ki ga trenutno spremljamo v Ukrajini, je že in bo še vplival na finančne trge, trge surovin in kovin ter tudi kriptovalute. A zavedati se moramo, da je omenjena situacija zgolj samo še en dodaten izziv v letošnjem letu in da so prisotna še druga tveganja, ki bodo vplivala na investicije.

Visoka inflacija, ki jo bodo skušali obvladovati z dvigovanjem obrestnih mer je prvo tveganje. Dvig obrestnih mer lahko pripelje do krčenja gospodarskih aktivnosti, kar je drugo tveganje letos. Ne nazadnje bi pod tretje tveganje brez težav uvrstili tudi potencialne nevarnosti glede kibernetskih napadov, kjer so posebej izpostavljeni vlagatelji v kriptovalute.

Kombinacija vseh tveganj lahko predstavlja resno grožnjo življenjskemu standardu, ki ga danes živi večina ljudi v zahodnem svetu. Zato je zaželeno, da v teh trenutkih temeljito premislite ter poskrbite za ustrezno zaščito, da ob nepričakovanih znanih in neznanih tveganjih ne izgubite svoje finančne varnosti.

Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec in predavatelj

Že veste, kako varno in uspešno investirati v kriptovalute?

Vse potrebne informacije, izkušnje in znanje več strokovnjakov s področja investiranja v kriptovalute in blockchain tehnologije na enem mestu! Zagotovite si dostop do osnovnega tečaja Investiranje v kriptovalute!

Komu je tečaj namenjen?

Začetnikom, ki se šele spogledujete s kriptovalutami.
Seminar vam bo dal konkretne napotke in znanje, ki ga potrebujete za uspešno in varno investiranje.

Vsem, ki želite še poglobiti znanje o kriptovalutah.
Svoje investiranje boste lahko dvignili še na višji nivo. Spoznali boste, v katere kriptovalute investirati, kakšne strategije ubrati in kako trgujejo uspešni trajderji.

VEČ INFORMACIJ IN PRIJAVA