DELAVNICA PRVE POMOČI – RESTART A HEART

Kako pomagati osebi, ki ne diha in se ne odziva? Vsak od nas lahko reši življenje človeku v srčnem zastoju. Bi radi izvedeli, kako?

Ko so minute pomembne – kaj mora o srčnem infarktu vedeti laik

Naše srce za normalno delovanje potrebuje stalen dotok krvi, ki prinaša kisik in hranljive snovi, odplavlja pa razgradne produkte presnove. Nemoten dotok krvi v srčno mišico zagotavljata venčni ali koronarni arteriji. Koronarni arteriji zelo pogosto prizadene ateroskleroza, za katero je značilno nastajanje maščobnih leh v steni arterije. Ta bolezen pri veliki večini ljudi ne povzroča prav nobenih težav. Moten ali prekinjen dotok krvi do srčne mišice pa lahko v trenutku povzroči srčni infarkt, ki je v razvitem svetu najpogostejši vzrok smrti.

Kako prepoznamo srčni infarkt?

  • Stiskajoča topa oz. pekoča bolečina v prsnem košu, ki se lahko širi v levo ramo ali v obe rami, v levo roko ali v obe roki, v vrat in čeljust, v hrbet, tudi v zgornji del trebuha.
  • Bolečina je huda, lahko se stopnjuje. Ne mine v mirovanju, ni odvisna od dihanja, kašljanja ali položaja telesa. Ne popusti po odmerku nitroglicerina (Nitrolingual-a ®). Traja več kot 20 do 30 minut.
  • Pogosto težko dihanje, znojenje, bledica, slabost in bruhanje (če se pojavi tudi bolečina, ki se širi v trebuh, ljudje lahko lahko mislijo, da imajo želodčne težave).

Vsaka huda bolečina v prsih je nujno stanje, tudi če je morda posledica drugih bolezni, zato je treba poklicati zdravniško pomoč na telefonsko številko 112.

V Sloveniji je letno med 4000 do 5000 srčnih infarktov. Skoraj 1000 – 2000 ljudi na letno umre za posledicami srčnega infarkta, kar je 10 do 13 ljudi dnevno, od tega pa 5 ljudi na dan umre zaradi srčnega infarkta, pa bi s takojšnjim začetkom oživljanja lahko preživeli. Ocenjuje se, da bi s takojšnjim oživljanjem na letni ravni preprečili nekaj sto smrti.

Srčni infarkt pomeni nenadno hudo poslabšanje ali prenehanje srčne funkcije in je posledica srčno-žilnih bolezni. Srčni zastoj je najhujša in potencialno usodna oblika srčnega infarkta, pri kateri srce v celoti preneha delovati. Kljub znatnemu upadu v zadnjih desetletjih bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji – v letu 2013 so predstavljale kar 39 % vseh smrti (pri ženskah 46 %, pri moških 32 %).

Zakaj vsako leto zaradi posledic nenadnega srčnega infarkta umre nekaj sto Slovencev, ki bi jim takojšnji začetek oživljanja omogočil ne le preživetje, ampak še dolgo in kakovostno življenje?

Odgovor na to vprašanje ni enoznačen, a eno je gotovo: vse prepogosto pride do časovne zamude ali pa komunikacijskega kratkega stika pri reševalcu, ki po navodilih dispečerja ne zna ustrezno reševati življenja z oživljanjem – pa ne zaradi zadržkov ali predsodkov, ampak predvsem zaradi strahu in neznanja reševalca.

Slovenija se tako za zdaj pri reševanju življenj s pomočjo oživljanja še vedno uvršča v spodnjo tretjino evropskih držav. V Sloveniji je strah na tem področju bistveno močnejši od znanja – pri nas z oživljanjem začne le 30 odstotkov očividcev, v državah, kjer je ozaveščenost ljudi o oživljanju boljša, pa z oživljanjem začne približno 70 odstotkov očividcev.

Pri odraslih je v prvih minutah po srčnem zastoju v krvi in pljučih še vedno kisik, zato bi s takojšnjim ukrepanjem zagotovo lahko rešili življenje nekaj sto ljudem – vsako leto.

Izsledki raziskav kažejo, da se v Sloveniji za oživljanje odloči le 30 odstotkov očividcev, posledično pa vsako leto umrejo mnogi, ki bi, če bi jih nemudoma začeli oživljati, ta dogodek ohranili v spominu le kot neprijeten dogodek v življenju – in živeli naprej.

Kako to spremeniti? Odgovor preprost: treba je se je izobraziti, da (pre)poznamo znake srčnega infarkta in nemudoma moramo ukrepati.

S takojšnjimi stisi prsnega koša pomagamo, da srce doseže vsaj 30 do 40 odstotkov normalnega iztisa; tako zagotovi kisik, glukozo, hranila, ki jih možgani sicer ne bi dobili – posledice pa bi bile nepopravljive.

Veriga preživetja – ritmično pritiskanje na prsni koš in uporaba AED

Človek, ki mu je zastalo srce, se zgrudi, ne diha, je neodziven, lahko ima krče ali hlasta za zrakom. Postopki oživljanja, s katerimi lahko rešimo nekoga v srčnem zastoju, sestavljajo verigo preživetja.

Če očividec ni povsem prepričan, ali je oseba, ki potrebuje pomoč, doživela srčni zastoj, naj nemudoma pokliče na 112 – oglasil se bo dispečer, ki bo takoj prepoznal resnost situacije in povedal, ali je oživljanje potrebno ali ne.

Po klicu na 112 v primeru srčnega zastoja nemudoma pričnemo s stisi prsnega koša, kar imenujemo temeljni postopki oživljanja (TPO).

S prenehanjem delovanja srca se popolnoma ustavi »dobava« kisika vsem organom telesa. Najbolj občutljivi za pomanjkanje kisika so možgani, ki lahko že v nekaj minutah utrpijo nepopravljive poškodbe. Tudi, če reševalcem kasneje uspe povrniti življenjske funkcije, pogosto ostanejo hude okvare v delovanju možganov. Te lahko pomenijo trajno invalidnost, v najslabšem primeru se bolniki niti ne zbudijo več iz nezavesti.

Zelo pogost vzrok srčnega zastoja je huda aritmija, ki ustavi srce – tako imenovana fibrilacija prekatov (ventriklov). Z ritmičnim pritiskanjem na prsni koš – stisi prsnega koša – lahko sicer »ročno« poganjamo nekaj krvi po telesu, aritmije pa s tem ne moremo prekiniti. To lahko naredimo le s sunkom električnega toka – s pomočjo naprave, ki jo imenujemo defibrilator. Naprave, ki so prisotne na javnih mestih po Sloveniji in so namenjeni za uporabo s strani laikov, so avtomatski zunanji defibrilatorji (AED – angl. Automated External Defibrillator), kar pomeni, da samodejno zaznajo prisotnost hude aritmije in reševalca vodijo skozi postopek uporabe in skozi srce spustijo električni sunek, če je potreben. Verjetnost, da bo električni sunek prekinil aritmijo in spet pognal srce je tem večja, čim hitreje ga uporabimo. Cilj je, da defibrilacijo izvedemo v manj kot 5 minutah od srčnega zastoja.

Uporaba AED

Defibrilacija je najuspešnejša, če se jo izvede znotraj prvih 4 – 5 minut po srčnem zastoju. Vsaka minuta, ki jo zamudimo pri defibrilaciji, zmanjša možnost preživetja za 10 – 12 %. Hitro oživljanje (stisi prsnega koša in umetno dihanje) izboljša preživetje za dva do trikrat. Uporaba AED omogoča, da laiki izvedejo defibrilacijo še pred prihodom reševalcev. AED je varna in enostavna naprava, ki rešuje življenja, seveda, če jo le uporabimo.

Ljudje pripravljeni oživljati, vendar jih je strah

Anketa, izvedena leta 2017, je pokazala, da je velika večina Slovencev (več kot 90 odstotkov) pripravljenih oživljati človeka, ki doživi nenadni srčni zastoj, vendar tega potem ne naredijo – zaradi neznanja in strahu pred ukrepanjem ter zaradi bojazni, da človeka, ki sicer potrebuje takojšnjo pomoč, ne bi fizično poškodovali.

Zgovoren je podatek, da kar 60 odstotkov starejših od 55 let sploh ne ve, kaj je avtomatski defibrilator. Med anketiranimi, ki niso pripravljeni oživljati – ne glede na to, ali bi to pomoč potreboval nekdo od bližnjih ali neznanec – je neznanje glavni vzrok za neuporabo AED.

Anketa, izvedena leta 2017, je pokazala, da je velika večina Slovencev (več kot 90 odstotkov) pripravljenih oživljati človeka, ki doživi nenadni srčni zastoj, vendar tega potem ne naredijo – zaradi neznanja in strahu pred ukrepanjem ter zaradi bojazni, da človeka, ki sicer potrebuje takojšnjo pomoč, ne bi fizično poškodovali.

Ključni trije koraki

Verjetnost, da nam bo človeka v srčnem zastoju uspelo oživiti, je zelo velika, če naredimo tri ključne stvari:

  1. takoj pokličemo na telefonsko številko 112;
  2. takoj začnemo izvajati stise prsnega koša;
  3. oseba, ki je v bližini, naj nemudoma prinese najbližji avtomatski zunanji defibrilator (AED), saj ta omogoča bistveno učinkovitejše ukrepanje.

Predavatelja

Ana Drobež, dr. med.

Zdravnica, z bogatimi izkušnjami s področja oživljanja, oskrbe hudo poškodovanih, vodenja anestezije in terapije bolečine, ki se vsakodnevno srečuje s kritično bolnimi in njihovimi svojci. Po šolanju na Škofijski klasični gimnaziji, ki ga je leta 2006 zaključila kot zlata maturantka, se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Tekom študija je prejela 3 prestižna priznanja s strani Univerze v Ljubljani: Diplomo prof. Janeza Plečnika za odlične rezultate pri predmetih Anatomija, Histologija z embriologijo in Patologija, Prešernovo priznanje za odlično raziskovalno delo, kot diplomantka pa Oražnovo priznanje za najboljši študijski uspeh.

Svoje obsežno znanje rada deli z drugimi. Že kot študentka je bila tutorka mlajšim študentom in demonstratorka pri predmetu Patologija. Več let je poučevala predmet Prva pomoč na Akademiji za manualno terapijo in sodelovala pri študentskem projektu Za Življenje, katerega cilj je boljša ozaveščenost laikov o pomenu takojšnjega nudenja prve pomoči. V okviru projekta je izvajala delavnice prve pomoči in oživljanja za laike po zdravstvenih domovih. Vsakodnevno predaja svoje znanje mlajšim kolegom in študentom, ki krožijo na urgenci in v operacijskih prostorih.

Je izredno vedoželjna in se konstantno izobražuje na svojem strokovnem področju, ima mednarodno priznani licenci Evropskega sveta za reanimacijo ALS – Advanced Life Support in ETC – European Trauma Course. Pri svojem delu je široko usmerjena, opravljen ima tečaj refleksoterapije, dry needlinga, kineziotapinga in prehranskega svetovanja.

S svojim načinom življenja nam je zgled, da se da s kombinacijo znanja, vsakodnevno disciplino in zdravimi navadami živeti energije polno in srečno življenje.

Jernej Drobež, dr. med.

Zdravnik, ki ga odlikuje raziskovanje in uvajanje izboljšav ter novosti v trenutno klinično prakso. Že kot dijak Gimnazije Bežigrad je začel s prvi raziskavami, nato se je leta 2009 vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Tekom študija je sodeloval pri pomembnih študentskih projektih. Bil je eden od ključnih članov projekta AED baza Slovenije, ki že od spomladi leta 2009 zbira podatke o javno dostopnih avtomatskih zunanjih defibrilatorjih. Veliko zanimanje in obsežno znanje s področja računalništva in informatike je izkoristil pri pripravi spletne strani za projekt AED baza Slovenije, ki vključuje zemljevid z lokacijami večine javno dostopnih avtomatskih zunanjih defibrilatorjev. Bil je član uredništva in tudi urednik edine študentske medicinske revije Medicinski razgledi, ki spodbuja študente k raziskovalnemu delu in pisanju člankov. Kot aktivni član je sodeloval pri več projektih Šole urgence, s pripravo in oblikovanjem zbornika, ter kot organizator pri projektu Ultrafest, prvem slovenskem študentskem medicinskem raziskovalnem kongresu, simpoziju Etika v medicini in še pri mnogih drugih strokovnih medicinskih projektih.

V študijskih letih je bil tutor in mentor študentom, ki so z njim delili skupno strast do raziskovanja, v klinični praksi pa redno predava kolegom o novostih in zadnjih raziskavah s področju anesteziologije, urgentne in intenzivne medicine.

Že iz študentskim časov ima bogate izkušnje z izvajanjem delavnic prve pomoči za laike, ki jih je izvajal po šolah, podjetjih in zdravstvenih domovih. Ima tudi mednarodno priznani licenci Evropskega sveta za reanimacijo ALS – Advanced Life Support in ETC – European Trauma Course.

S svojim up-to-date znanjem s področja oživljanja bo poskrbel, da boste na vaša vprašanja dobili odgovore iz najnovejših raziskav.

Za koga je delavnica primerna?

Za vsakogar, ki se želi naučiti življenjsko pomembnih znanj in veščin za varno in učinkovito nudenje prve pomoči človeku, ki je v srčnem zastoju. Le na delavnici osvojeno znanja in veščine, vam bodo omogočile, da se znebite strahu in drugih predsodkov, ko štejejo minute – odločno in hitro ukrepanje v pravem vrstnem redu lahko pomeni razliko med živeti ali zgolj ostati živ za osebo v srčnem zastoju! Ker dnevno v Sloveniji doživi srčni infarkt več kot 10 ljudi, obstaja velika verjetnost, da boste kdaj v svojem življenju naleteli na osebo v srčnem zastoju in takrat boste prav vi lahko njen edini rešitelj. Delavnica je namenjena odraslim, primerna pa je prav tako za otroke od 15. leta starosti dalje, saj tudi mladi lahko uspešno in učinkovito pomagajo osebam v srčnem zastoju.

Na delavnici se boste naučili, kako:

  • varno, pravilno in mirno pristopiti k osebi, ki ne diha in se ne odziva

  • oceniti stanje zavesti,

  • sprostiti dihalno pot in oceniti dihanje

  • izvajati učinkovite stise prsnega koša

  • uporabiti avtomatski zunanji defibrilator (AED)

  • nezavestnega namestiti v stabilni bočni položaj za nezavestnega

  • ravnati pri zapori dihalne poti s tujkom

  • različne najpogostejše bolezni in stanja lahko privedejo do srčnega zastoja – kako ukrepati

Ključne teme delavnice

  • postopki oživljanja, s katerimi lahko rešimo nekoga v srčnem zastoju – veriga preživetja

  • varna defibrilacija z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja

  • bolezni in stanja, ki lahko privedejo do srčnega zastoja – neodložljivi ukrepi

Vaša udeležba na delavnicah za vas pomeni:

  • suverenost v ključnih trenutkih, ko štejejo sekunde, pri oživljanju osebe, ki je neodzivna in ne diha

  • notranji mir, ker boste znali ukrepati tudi v življenje ogrožajočih nujnih medicinskih stanjih, ki se lahko pojavijo pri vaših družinskih članih, prijateljih ali sodelavcih

  • da se boste preizkusili v novi stresni situaciji in tako pridobili boljše obvladovanje svojih čustev in misli v naslednjih novih stresnih situacijah (poslovno ali v kontekstu obravnavanih tem na delavnicah)

  • da boste osvojili ključna uporabna znanja in veščine, ki lahko dobesedno rešijo življenje vašim najbližjim, prijateljem, znancem in sodelavcem

  • neprecenljivo investicijo v svoje znanje

Ne oklevajte in se nam pridružite!

Zaradi kvalitetnejšega izvajanja delavnice, je število mest omejeno! Investirajte v znanje, ki lahko rešuje življenja!

Cena delavnice

20€

Sreda, 19.6.2019 od 17:30 – 19:30

Ljubljana | ABC Hub, BTC City – Učilnica

KLIKNITE ZA PRIJAVO!

DDV (davek na dodano vrednost) se ne zaračunava – Inštitut ni zavezanec za DDV!