Digitalni svet, digitalni denar

Finančni sistem potrebuje ˝reset˝

Verjetno ste med tistimi, ki 15. oktobra niste zasledili izjave podpredsednice Svetovne banke, Carmen Reinhardt, ki je v izjavi opozorila, da nam grozi nova finančna katastrofa v obliki plačilne nesposobnosti držav in večjih korporacij. Gospa je v izjavi omenila, da trenutni finančni sistem potrebuje ˝reset˝ in moramo počasi razmišljati o prehodu na digitalni denar.

Skratka, če pogledamo trenutne razmere, ki vladajo v finančnem svetu, lahko opazimo, da izjemno visoke številke pomoči in dodatnega denarja sistema ne rešujejo, ampak mu zgolj podaljšujejo življenje.  FED (Ameriška centralna banka) je v 40-ih letih ustvarila 40.000 milijard dolarjev, samo za letošnjo pomoč spomladi pa so dodatno ustvarili kar 3.400 milijard v zelo kratkem času.

Za depozit 100.000 € v Nemčiji morate trenutno plačati 500 € letno, da vam ga banka omogoči!

Obrestne mere so trenutno že precej časa na ničli ali celo v negativnem območju, a to vseeno ne pomaga trenutnemu finančnemu sistemu (negativne obrestne mere na depozite je ob koncu meseca oktobra uvedla tudi večina bank v Nemčiji).

Spopad s trenutno krizo vedno bolj namiguje na to, da bo finančni sistem potreboval bolj konkretno reformo, ki ji bomo zagotovo priča v naslednjih letih. Kajti, kot lahko opazite, so se v medijih začele vedno bolj pojavljati besede ˝reset˝, ˝digitalni denar˝ ter ˝univerzalni temeljni dohodek˝, ki so seveda nujno povezane z reformo finančnega sistema, ki ji bomo priče v prihodnjih letih.

So temelji za prehod v digitalni denar položeni?

V preteklih letih lahko opažamo precej veliko dejavnikov, ki namigujejo na to, da bo naša denarna prihodnost – po reformi – lahko povsem digitalna. Vidimo lahko bančni ˝boj proti gotovini˝, državno usmerjanje v brezgotovinsko plačevanje ter prihod kriptovalut in vzpostavitev digitalnih transakcij, osnovanih na novi, blockchain tehnologiji.

Na Švedskem je že danes manj kot 3 odstotke vseh plačil opravljenih z gotovino, vsa ostala plačila so danes v tej državi že brezgotovinska!

Zdaj lahko iz različnih medijev, knjig, zapisov in predlogov sklepamo, da se bo reforma finančnega sistema zgodila v kratkem in predvsem – z vstopom v digitalni svet. Švedska namreč že več kot pol leta testira svojo uradno kriptovaluto e-krona, ki jo bo izdajala Švedska centralna banka. Podobne teste opravlja tudi Kitajska, zdaj je uradno, da je v tej igri že nekaj časa tudi Amerika z digitalnim dolarjem.

Na zadnjem gospodarskem vrhu v Šanghaju se je oglasil tudi eden najbogatejših Zemljanov, lastnik Alibabe, Jack Ma, ki je sporočil, da bodo morale digitalne valute odigrati pomembno vlogo v novem in razvijajočem se finančnem sistemu. Jack Ma je prepričan, da bodo digitalne valute svet spremenile na enak način, kot je to recimo uspelo podjetju Apple v dojemanju mobilnih telefonov in je svetoval, da se novi finančni sistem mora zgraditi digitalno in pri svoji izgradnji upoštevati in uporabiti tudi prednosti blockchain tehnologije.

Zelo aktivno se je na trg digitalnih valut vključila tudi Evropska centralna banka, ki je 2. oktobra 2020 objavila tudi prvo uradno publikacijo, ki je dostopna na njihovih spletnih straneh. Publikacija obravnava prednosti uvedbe digitalnega €, ki ga lahko razumemo kot denar centralne banke, ki bi ga uporabniki lahko uporabljali izključno v digitalni obliki.

Digitalni dolar – rešitev za trenutne težave?

Predsednik Ameriške centralne banke, Jerome Powell, je pri razpravi o potencialni uvedbi digitalnega dolarja omenil, da je to mogoče v zelo kratkem času, saj so prednosti tovrstne uvedbe sledeči:

  • hitrejše in cenejše transakcije,
  • posodobitev plačilne infrastrukture,
  • doseg potrošnikov, ki jih tradicionalne finančne institucije ne dosežejo.

A ne le te prednosti. Centralne banke po svetu vodijo politiko nizkih obrestnih mer z željo sprožiti inflacijo, ki bi lahko pomagala ˝razvrednotiti˝ in obvladati nakopičene dolgove. Ker se to – kljub vsem sprejetim ukrepom še vedno ni zgodilo – bi lahko bil naslednji korak prehod v digitalen denar.

V članku ˝Pandorina skrinjica digitalnih valut centralne banke˝ avtorja Bill-a Campbell-a lahko namreč preberemo, da FED želi prehod v digitalne valute z namenom, da bo lahko direktno nakazoval sredstva v obliki spodbud vsem Američanom. S takšnim mehanizmom bi namreč lahko končno sprožili pravo likvidnost v potrošništvu in gospodarstvu ter s tem seveda sprožitev inflacije.

“Ko se centralna banka poda v fiskalno politiko, se bo verjetno znašla pod vse večjim pritiskom zasebnega sektorja, finančnih trgov ali vlade, da bo svojo bilanco stanja nadomestila z drugimi davčnimi odločitvami.” Charles Plosser, leto 2012

V omenjenem članku je zelo lepo razloženo tudi, da bi preko mehanizma digitalnih valut, centralne banke lažje ˝vbrizgavale˝ likvidnost in vplivale tudi na pospešitev hitrosti kroženja denarja – omenjeni dve dejstvi pa bi lahko bili močnejši povod za veliko višjo inflacijo, kot jo imamo danes.

Skratka, kar se trenutno ponuja kot dobra rešitev, lahko ima katastrofalne posledice za upad kupne moči trenutnega denarja in prihod zelo visoke inflacije v prihodnosti. Zato se bodo morali voditelji svetovnih centralnih bank te nove finančne tehnologije lotiti skrajno previdno in se zaščiti pred potencialnimi zlorabami sistema.

Ne pozabite: centralne banke so v zadnjih 13-ih letih kar 972-krat znižale obrestne mere, preko ˝kvantitativnega sproščanja˝ pa so do danes kupile za 19 milijard dolarjev finančnih sredstev. A tudi to ni prineslo tako želenega – visoke inflacije! Zdaj so načrti za sprožitev tega povezani s prehodom v digitalno dobo.

Alternative za zaščito premoženja – alternativne valute?

Torej, če povzamemo, prihod centraliziranih digitalnih valut lahko ima tako prednosti, kot seveda tudi slabosti. Če bo prehod v digitalni denar izveden, kot je zamišljen trenutno, bo za vsakega investitorja danes nujno, da dobro razmisli, kako ukrepati in zaščititi svoje obstoječe premoženje.

Vsaka reforma finančnega sistema je v preteklosti povzročila upad kupne moči denarja!

Generacijski razkol ob pogledu na alternative trenutnemu finančnemu sistemu je vedno bolj prisoten: starejše generacije bi za zaščito kupovale zlato in fizične plemenite kovine, mlajše generacije bi se za zaščito raje podale na trg kriptovalut.

Posebej v teh dneh so tovrstne razprave ponovno zelo aktualne. Namreč, zlato je v vseh zgodovinskih reformah denarnega in finančnega sistema vedno odigral svojo vlogo, da je zaščitil del kupne moči denarja. Zlato je v osnovi denar, zlato je vedno indikator zdravja finančnega sistema in vsekakor bo tudi v prihodnji finančni ureditvi igral pomembno vlogo.

Z letošnjim vzponom cen kriptovalut (Bitcoin je ob koncu oktobra letos ponovno dosegel ceno 13.000 dolarjev) in vstopom velikanov na trg (Pay Pal) pa so vedno glasnejši tudi tisti, ki pravijo, da bodo pravo zaščito ob prihodnjem ˝resetu˝ lahko nudile tudi digitalne kriptovalute.

˝Tržna kapitalizacija Bitcoina bi morala porasti za več kot 10-krat, da bi dosegla trenutno tržno kapitalizacijo zasebnega sektorja, ki vlaga v zlato preko palic, kovancev in ETF skladov.˝ JP Morgan

JP Morgan, banka, ki je pred leti označila Bitcoin in kriptovalute kot nevarno naložbo in ˝nateg˝, danes spreminja svoj ton. V zadnjem poročilu so namreč ocenili, da bodo kriptovalute v prihodnosti igrale zelo pomembno vlogo, saj ˝milenijci˝ postajajo vedno pomembnejši del svetovnih investitorjev in s tem spreminjajo tudi pravila igre. JP Morgan svoje poročilo zaključuje z besedami, da bo Bitcoin v prihodnosti lahko močneje konkuriral zlatu kot alternativni valuti.

˝Great reset in great new deal˝

Klaus Schwab, inženir in ekonomist ter ustanovitelj in predsednik World Economic Forum-a, ki vsako leto v Davosu poskrbi za srečanje svetovne elite, je za letos izdal knjigo z naslovom COVID-19: The great reset v katerem opredeljuje določene rešitve za trenutno situacijo in se v knjigi dotika tudi reforme na področju finančnega sistema, energetike, gospodarstva, itn…

Med drugim avtor v knjigi povsem jasno opredeli tudi univerzalni temeljni dohodek ter klic k novi politiki in klic k obnovljivim virom energije in seveda – klic k digitalni družbi v vseh pomenih besede. Kolikor se zadeve na prvi pogled slišijo privlačno, se moramo zavedati, da jih je potrebno oceniti objektivno ter ugotoviti tudi, kakšne so lahko slabosti takšne družbe in predvsem – komu bi znal prihajajoči ˝reset˝ najbolje koristiti.

Človek je bitje, ki ustvarja zgodovino in svoje preteklosti ne more ponoviti, niti je ne more pozabiti,” je že pred daljnimi leti ugotovil Wystan Hugh Auden. Nikoli bolj kot danes ni pomembno, da se zavedamo, da smo mi tisti, ki ustvarjamo zgodovino – z odločitvami, ki jih sprejemamo danes. Zato upam, da bodo sprejete dobre odločitve, v korist vsem.

Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec

Imate tudi vi veliko finančnih ciljev, a ne veste, kako se jih lotiti in kako jih doseči? Potem potrebujete finančni načrt, s katerim boste varno in zanesljivo dosegli vse svoje finančne cilje!

S pravim finančnim načrtom je lahko vaša pot do uresničitve ciljev varna in veliko hitrejša ter lažja!

ŽELIM VEČ INFORMACIJ

Zakaj bi izdelavo finančnega načrta zaupali Matjažu Štamulaku?

  • ker ima več kot 16 – letne izkušnje na finančnih trgih in je posebej specializiran za izdelavo in implementacijo finančnih načrtov,
  • ker ima za to dejavnost pridobljene najvišje licence v Sloveniji,
  • ker daje velik poudarek na transparentnosti in jasnosti – posebej pri stroških in tveganjih,
  • ker pozna strokovno najbolj optimalne rešitve za investiranje,
  • ker posameznikom vedno svetuje tako, kot bi želel biti svetovan sam!