ETF skladi – najugodnejši način investiranja

Investiranje je danes nujna stvar – a pozor, bodite previdni!

To, da je danes nujno investirati, ve že večina. Le na način, da investiramo, kar nam ostane in s tem gradimo dodatno ˝zlato rezervo˝, si lahko zagotovimo varnejšo prihodnost. Investiranje na dolgi rok nam namreč lahko prinese občutek brezskrbnosti in varnosti ter nam omogoča neodvisnost oziroma svobodo.

Pri financah, varčevanju in investiranju se je potrebno zavedati, da gre tukaj za področje, kjer ima večina ljudi največ želja, najmanj izkušenj in pravilnih nasvetov ter daleč največ strahov.

Ravno zaradi tega posamezniki na področju financ naredijo različne napake, ki na koncu pripeljejo do preveč preplačanih stroškov, podpovprečnih donosov ali celo precejšnjih izgub vrednosti investiranega denarja.

Samo investiranje denarja postaja z leti vedno bolj preprosto in dostopno. Danes so namreč prav vsakemu posamezniku na voljo dostopi do različnih naložbenih možnosti, ki so bile včasih na voljo le ˝velikim˝ investitorjem. Tako so se tudi v Sloveniji pred leti najprej pojavili vzajemni skladi, nato indeksni skladi, zdaj pa postajajo vedno bolj popularni ETF skladi oziroma kotirajoči indeksni skladi.

ETF skladi nadomeščajo direktne investicije v delnice, ker so za večino vlagateljev zaradi razpršitve veliko bolj varni. A ne le to, indeksni skladi dosegajo boljše donose kot vzajemni skladi in so stroškovno veliko bolj učinkoviti. Nekateri ETF skladi imajo v primerjavi z vzajemnimi skladi tudi do 10-krat nižje letne upravljavske stroške, kar se zelo pozna pri izkupičku denarja po koncu investiranja.

Preplačilo stroškov in neobvladovanje čustev vam lahko odnese več kot vsi borzni zlomi skupaj!

V  podjetju Dalbar so pred leti naredili zanimivo raziskavo, kjer so primerjali različne donose pri enakih naložbenih možnostih in ugotovili, da povprečni investitor zares izgublja veliko sredstev zaradi preplačila stroškov (predvsem upravljalskih)  in zaradi neracionalnega vedenja na finančnih trgih. Analiza je zajemala obdobje 30 let od leta 1985 do leta 2015 ob predpostavki investiranja v ameriške delnice preko različnih naložbenih opcij (vzajemni skladi, indeksni skladi, itn…).

Raziskava je pokazala, da je sam indeks ameriških delnic v 30-letnem obdobju, na letni ravni rasel s stopnjo 10,35 % na leto. V istem obdobju je povprečni investitor na istih trgih dosegel veliko manjši donos, zgolj 3,66 % letno. Razlika, ki je zares izjemna, je nastala predvsem zaradi dveh vidikov:

1. Preplačilo stroškov – večina vzajemnih skladov ali naložbenih zavarovanj, ki so vezani na vzajemne sklade ima namreč zelo visoke letne stroške v primerjavi z indeksnimi skladi ali ETF skladi – primer: Vzajemni sklad, ki vlaga v ameriške delnice, ima v povprečju nekje do 2,5% letne upravljavske provizije; ETF sklad, ki vlaga enako, torej v ameriške delnice, pa ima zgolj 0,07% letne upravljavske provizije – razlika je očitna!
2. Neracionalne čustvene odločitve – večina investitorjev se na finančnih trgih odloča v skladu s čustvi, ki ne koristijo dolgoročnemu uspešnemu investiranju. Večina vlagateljev namreč prodaja naložbe, ko le te padejo in vlaga vanje takrat, ko stvari že krepko zrastejo.

To je ravno nasprotno temu, kar izvaja največji investitor vseh časov, Warren Buffet, ki pravi, da je potrebno biti agresiven takrat, ko so vrednosti nizke (kupovati) in biti prestrašen takrat, ko so vrednosti visoke (prodajati).

Če to prenesemo v Slovenijo in prilagodimo našim statističnim podatkom, lahko ugotovimo, da zaradi istih dveh napak Slovenci v povprečju izgubljajo nekje 2.000 € letno – zaradi preplačila stroškov in zaradi vmesnih neracionalnih odločitev. V 10-ih letih to pomeni 20.000 €, itn…

Kaj so to ETF skladi?

Najprej razrešimo dilemo, kaj so to indeksni skladi in kaj so to ETF skladi.

1. Indeksni skladi so investicijski skladi, ki vedno sledijo nekemu določenemu indeksu oziroma donosu le tega indeksa.

Dva najmočnejša aduta indeksnih skladov sta zagotavljanje višjih donosov kot večina aktivno upravljanih skladov in imajo precej nižje provizije.

2. ETF skladi so indeksni investicijski skladi, katerih delnice kotirajo na borzi in jih je tam mogoče tudi kupiti in prodati. To pove že tudi originalno ime ETF, ki pomeni ˝Exchange Traded Fund˝.

ETF-i so vedno bolj priljubljeni, kar dokazujejo tudi prilivi v te sklade, ki že nekaj let vodijo v primerjavi s prilivi v vzajemne sklade. Z nizkimi stroški upravljanja in ob zanesljivem sledenju indeksu so dolgoročno relativno donosna in stroškovno učinkovita naložba.

Pri samih ETF skladih je pomembno razumevanje, kako delimo ETF sklade glede na indeks, ki ga zasledujejo. Če namreč želimo upoštevati primerno razpršitev za večjo varnost, moramo poznati opcije, ki nam jih ETF skladi ponujajo. Glede na indeks, ki ga zasledujejo, jih tako delimo:

• ETF-ji, ki sledijo splošnim borznim indeksom (npr. S&P 500, Nasdaq, Dow Jones, Dax, itn…)
• ETF-ji, ki pokrivajo posamezno mednarodno tržišče, kot regijo, države ali določeno globalno področje
• ETF-ji, ki pokrivajo določen sektor ali panogo (npr, določene surovine ali košarica le teh, tehnološka podjetja, sektor podjetij, ki se uvkarjajo z medicinsko marihuano, nepremičninski sektor, farmacija, telekomunikacije, itn…)

Po mnenju številnih upravljalcev in profesionalnih vlagateljev so ključne prednosti ETF skladov torej v nižjih stroških (tudi do 10-krat manjši stroški upravljanja kot pri vzajemnih skladih), hitrosti izvedbe spremembe ter v zelo široki ponudbi.

Danes je tako vsakemu vlagatelju z nekaj 100 € preko borznega računa omogočeno, da investira svoja sredstva po celem svetu, v najboljša podjetja, v najboljše indekse. In ne le stroškovno učinkovito, verjetno je, da bo na dolgi rok zaradi tega dosegel tudi boljšo donosnost.

Študije so namreč pokazale, da okrog 75 odstotkov upravljavcev skladov na daljši rok ustvarja nižje donose, kot njihovi primerjalni indeksi ali iz njega izhajajoči ETF skladi. Ne le, da je izbira posamičnih delnic, ki bodo bolj donosne, izredno težka naloga, to tudi veliko stane, kar po navadi plača vlagatelj. Zato vsekakor ni naključje, da postajajo ETF skladi vedno bolj priljubljena opcija za naložbo denarja.

Ali se v ETF sklade splača vlagati manjše zneske?

Najprej je vsekakor potrebno povedati, da vlaganje v ETF sklade ni priporočljivo za prav vse vlagatelje. Zaradi svojih značilnosti so najbolj primerni za vlagatelje z enkratnimi zneski recimo od 500 € naprej. Upoštevati je namreč potrebno stroške nakupa in prodaje ETF skladov pri izbranem borznem ponudniku ter seveda davčne obveznosti, ki nastanejo pri prodaji sklada (kapitalski dobiček) ali ob prejemu dividend (davek na prejete dividende).

A vsekakor se v ETF skladih izplača varčevati tudi manjše zneske. Najboljša opcija je, da tisti z manjšimi zneski naberejo vsaj 500 € skupaj in z njimi investirajo v ETF sklad. V kolikor so za nakup ETF sklada plačali 5 €, to pomeni, da so ob začetku izgubili 1%, kar je še vedno veliko manj, kot bi sicer bilo potrebno plačati ob investiciji v vzajemni sklad. Da o upravljalski proviziji, ki je v večini ETF skladov tudi do 10-krat nižja, sploh ne govorimo…

Warren Buffet je svojim sodelavcem in družini že pred leti zabičal, da naj po njegovi smrti večino premoženja, ki ga zdaj aktivno nadzira, razpršijo v ETF sklade. Zdaj torej veste, zakaj!

Matjaž Štamulak, investicijski in finančni svetovalec, www.cresus.si