Zakaj smo verjetno pred novo veliko krizo?

Kaj se dogaja z vrednostjo mojega denarja?

V zadnjem času ni posameznika, ki ne bi občutil, da se vrednost njegovega denarja znižuje. Za isto vsoto denarja dobimo manj dobrin, kot smo jih recimo dobili pred enim letom. To lahko opazujemo vsakodnevno bodisi ob obisku trgovine, bencinske črpalke ali ob plačilu ogrevanja ali elektrike.

Upad kupne moči se dogaja zaradi visoke inflacije, ki je kot vemo, v večini posledica preohlapne monetarne politike nizkih obrestnih mer iz preteklosti ter izjemne presežne likvidnosti, ki je bila dana v sistem v zadnjih dveh letih.

Inflacija je zelo podobna radiaciji: ne vonjaš je, ne vidiš je, ne čutiš je; ko pa pride do nje, je navadno že prepozno!

Kljub temu, da je statistična inflacija visoka, pa lahko ugotovimo, da so skoki cen nekaterih dobrin precej višji od statistično ugotovljene povprečne letne inflacije. V tabeli si lahko ogledate skoke nekaterih cen v Ameriki v letu 2021 – povsem nič drugače ni trenutno tudi pri nas:

Kava92 %
Zemeljski plin81 %
Nafta66 %
Rabljeni avtomobili45 %
Cene hotelskih najemov37 %
Bencin36 %
Kmetijske surovine25 %
Les21 %
Najemnine13 %
Statistično izmerjena inflacija7,5 %

Rekordno visoka inflacija pa ni neki nenaden dogodek, je praktično del trenutnega sistema monetarne ureditve, v kateri smo. Rekordno visoke zadolženosti držav in neprestano tiskanje denarja signalizirajo začetek konca denarne ureditve, ki smo ji bili priča v preteklosti in prihod novega sistema.

V različnih krogih tako kroži geslo, da bo moral finančni (in še kakšen) sistem kmalu skozi ˝great reset˝ – torej popolno preoblikovanje in na novo določena pravila. Obeta se torej velika sprememba in pri spremembah vedno najbolj ˝profitirajo˝ tisti, ki se na spremembe najbolje pripravijo in jih ˝izkoristijo˝.

Nič drugače ne bo tudi tokrat. A da bi dobro razumeli, kaj prihaja, moramo razumeti celoten izziv, pred katerim je svetovni monetarni sistem, ki mu zadnja leta poveljuje svetovna valutna rezerva, Ameriški dolar. Da boste prvi obveščeni in da boste poznali rešitve, se prijavite na brezplačni webinar s tremi finančnimi strokovnjaki. Prijavo na webinar opravite TUKAJ.

Zgodovina se piše pred našimi očmi

Že več kot 100 let je Ameriški dolar svetovna valutna rezerva. To pomeni, da se je v teh zgodovinskih letih utrdil kot valuta, v kateri se obračunavajo surovine, v kateri izražamo menjalna razmerja, valuta, ki jo kupujejo in hranijo tudi tuje centralne banke (predvsem z nakupi Ameriških obveznic) in valuta, v katero se investitorji umikajo, ko iščejo ˝safe heaven˝ zatočišče.

Svetovna valutna rezerva Ameriki, tako ekonomsko kot politično, prinaša velike prednosti in privilegije pri geopolitičnih vprašanjih, ekonomski ureditvi, v gospodarstvu in seveda – pri uveljavljanju svoje politične volje pri ˝izvažanju demokracije˝.

Iz zgodovine vemo, da je v vsakem obdobju določena država, ki je posedovala tudi ˝svetovno valutno rezervo˝, prosperirala in se pospešeno razvijala. A kljub temu je vsaka dosedanja svetovna valuta doživela tudi svoj konec, s čimer se je potem tako politična kot tudi gospodarska moč na svetu ˝preselila˝ v naslednjo velesilo, ki je posedovala novo svetovno valutno rezervo.

Iz tabele lahko razberemo dosedanje svetovne valutne rezerve in njihovo trajanje.

Država, ki je posedovala svetovno valutno rezervoObdobje trajanja valute kot svetovne rezerve
Portugalska80 let / 1450 – 1530
Španija110 let / 1530 – 1640
Nizozemska80 let / 1640 – 1720
Francija95 let / 1720-1815
Britanija105 let / 1815 – 1920
Združene države AmerikeTrenutno 101 leto / 1921 – 2022

Nobena svetovna valutna rezerva ni bila večna in tudi Ameriški dolar ne bo. Vprašanje je samo, ali nismo v tem trenutku že sredi procesa menjave položaja in kako se na to ustrezno pripraviti. A preden prispemo do trenutne situacije, moramo dobro poznati zgodovino, ki je utrdila Ameriški dolar, kot svetovno valutno rezervo pred 100-imi leti.

Prva borzna panika je položila temelje

Leto 1907 lahko iz borzne zgodovine prepoznamo kot leto, ko se je zgodila prva ˝večja panika˝ na borzi. Klasična zgodba – poceni denar je napihnil balonček, ki je v tistem letu tudi počil in izjemno veliko vlagateljev je takrat izgubilo vse svoje premoženje. V tem obdobju se je začelo prvič resno razmišljati o vzpostavitvi Centralne banke, ki bi lahko ˝ščitila˝ vlagatelje in gospodarstvo pred napihovanjem balončkov in posledicami nenadnih borznih vzponov.

Leta 1913 beležimo kot leto, ko se je ustanovila Ameriška centralna banka FED, ki je bila ustanovljena kot privatna institucija v lasti različnih bank (Rotschild Bank, Goldman Sachs, Chase Manhattan, JP Morgan). S tem dejanjem so tako privatni lastniki dobili pravico do izdajanja denarja in dostop do davkoplačevalskega denarja v obliki obresti itn.

Po drugi svetovni vojni so se države leta 1944 sestale na zgodovinskem sestanku v Bretton Woods-u, kjer so skupaj transformirale finančni sistem. Takrat se je namreč ustanovil IMF (Mednarodni denarni sklad) in skupaj so se odločili, da Ameriški dolar postane nova svetovna valutna rezerva. Takrat sicer še z zlato podlago – cene zlata je bila takrat fiksirana na 25 dolarjev za unčo. To so bili temelji tako imenovanega zlatega standarda.

Če želite izvedeti več, se prijavite na brezplačni webinar, ki bo 17. maja 2022, ob 19.30 uri. PRIJAVA na webinar.

V letu 1971 pa nato dogovor iz Bretton Woods-a propade, takratni predsednik Amerike, Richard Nixon, namreč ukine vezavo dolarja na zlato in s tem so se monetarne oblasti razvezale vseh spon, od tu dalje smo namreč del sistema, kjer se lahko prosto tiska denar brez podlage. Današnje dogodke in visoko inflacijo moramo torej prioritetno razumeti predvsem iz tega pomembnega zgodovinskega dogodka, saj smo od takrat dalje del enkratnega poskusa s povsem nekritim papirnatim denarjem.

˝Šarm zgodovine in njenega enigmatičnega poduka je v dejstvu, da se iz stoletja v stoletje nič ne spremeni, pa vendarle je vse videti povsem drugače.˝ Aldous Huxley, leta 1923

Ameriški dolar, ki danes že izgublja svoj primat, je bil v obdobju od 70-ih let do danes tako valuta, ki se je najbolj uporabljala za svetovno trgovino in tudi zadolževanje, saj je več kot 40 odstotkov svetovnega dolga trenutno izdanega v dolarjih. Zanimivo je dejstvo, da smo imeli v 300-letih do ustanovitve FED-a zgolj 5 večjih globalnih finančnih kriz (pokov balončkov premoženja), v zadnjih 100 letih pa smo imeli vsaj 13 večjih globalnih dogodkov, ki jim lahko rečemo finančna kriza. Zadnjo marca 2020 ob nastopu korona krize.

Največje krize, ki so imele izvor povezan s financami oziroma monetarno ureditvijo:

LetoOpisDržava
1630Tulipanov balonNizozemska
1720Južnomorski balonZDA in Velika Britanija
1825Globalna krizaZačetek v Peruju
1857Špekulacije s sužnji in finančnimi instrumentiZDA
1873Globalni kolapsZDA, Nemčija, Avstrija
1907Panika na borzi – delnice, nepremičnineZDA
1929Velika depresijaZDA
1987Črni ponedeljek – zlom delnicZDA
1989Japonska krizaJaponska
1990-1991RecesijaZDA
1994Zlom valute in gospodarstvaMehika
1997-1998Azijska krizaAzija
1998Zlom valute in gospodarstvaRusija
2000Zlom valute in gospodarstvaUkrajina
2001Zlom valute in gospodarstvaTurčija in Argentina
2002Težave z odplačevanjem dolgaBrazilija in Urugvaj
2007Zlom nepremičninskega trgaZDA
2008Globalna finančna krizaSvet
2009Valutne vojne in dolžniška kriza v EUEU
2016-2017Globalna recesijaSvet
2020Korona krizaSvet
2022Visoka inflacijaSvet

Na čem sploh temelji današnji finančni sistem?

Da bi resnično povsem razumeli, zakaj se bližamo resnično veliki spremembi, moramo poznati ozadje finančnega sistema in sistem, v katerem trenutno živimo, torej kapitalizem.

Kapitalizem je po definiciji ekonomski in družbeni sistem, ki temelji na privatni lastnini in trgu, ki deluje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Kapitalizem ponuja več priložnosti, a prinaša tudi več tveganj. Omogočil je namreč globalno ekspanzijo zadnjih nekaj desetletij, a sabo prinaša (predvsem zaradi trhlih monetarnih temeljev) tudi potencialni kolaps.

Namreč, priznati je treba, da je za večji del gospodarske rasti, ki smo jo beležili v preteklih letih in predvsem norih vrednotenj na borzi ˝kriv˝ predvsem dostop do poceni nekritega denarja. Ki se lahko tiska, kolikor se želi, saj kot vemo, denar nima nobenega kritja.

˝Sam balon ni nikoli  vzrok za izbruh krize, bistveno vlogo pri njem igrajo krediti in dolgovi. Ti so glavni krivec in lahko sistem privedejo na kolena.˝ John Stuart Mill, leta 1848

Več desetletij se je namreč v kapitalizmu vzdrževala politika, ki je kreirala globalni finančni sistem temelječ na kreditih in dolgovih. Z gospodarstvom, temelječem na dolgovih, je kapitalizem dovolil, da se je razrasel sistem nekritega papirnatega denarja, ki je s seboj prinesel serijo kriz in z visoko inflacijo tudi trenutno negotovo stanje, v katerem živimo.

V zadnjih dveh letih – od nastopa Korona krize v marcu 2020 – se je količina denarja v obtoku ekstremno povečala, prav tako so vse Centralne banke po svetu ˝zalile sistem z dodatno likvidnostjo˝ z besedami, da so morali pomagati gospodarstvu. Tako vidimo, da celotni trenutni svetovni finančni sistem stoji in obstoji zgolj na novih dolgovih, s čimer lahko pojasnimo tudi zgodovinsko visoke zadolženosti držav po svetu.

V zadnjih dobrih dveh letih je bilo v sistem ˝vbrizganih˝ skorajda polovico vseh dolarjev, ki so bili v zgodovini dani v obtok do tega trenutka!

Pridobite kakovostne informacije za vlagatelje na brezplačnem webinarju, v torek, 17. maja 2022, ob 19.30 uri. Prijavite se TUKAJ.

Vse projekcije rasti javnih dolgov razvitih in nekaj razvijajočih se držav na svetu namreč kažejo, da države omenjenih dolgov ne bodo mogle vrniti nikoli – torej je bankrot ali pa reforma (če se izrazimo drugače) nujna stvar. Dolgoročna neuravnoteženost javnih financ, naraščajoči dolgovi in primanjkljaji v državni blagajni so povod za monetarno nestabilnost v kratkem. Ob tem, da imamo trenutno – zaradi ekstremne dodatne likvidnosti v sistemu – še veliko težav z inflacijo.

Zaradi tega je Deutsche Bank – kot prva izmed večjih svetovnih bank – konec aprila letos napovedala prihajajočo veliko krizo v ZDA in prav tako v večjem delu sveta – EU in Kitajska. Po njihovih besedah bo ˝potrebna globoka recesija, preden bo FED ukrotil inflacijo.˝

Za realno gospodarstvo in globalno ekonomijo pa vemo, da dvig obrestnih mer praviloma pripravi scenarij za recesijo in ohladitev gospodarskih aktivnosti. Posledično dvig obrestnih mer takoj dvigne stroške kratkoročnega izposojanja za finančne institucije, s čimer se val podražitev kreditov takoj prenese naprej na podjetja in potrošnike, kar pa seveda zmanjša potrošnjo in bum – kriza je tukaj!

Reset finančnega sistema je pred vrati – bodite na pravi strani!

Reinhard Deutsch, nemški finančnik je pred leti zapisal:

˝Odkar obstajajo centralne banke, se je količina denarja eksplozivno povečala za približno 80-krat. Trditev, da je treba količino denarja upravljati, da ne prihaja niti do inflacije niti deflacije, pa je napačna. Namenjena je le temu, da upraviči obstoj legalnega denarja brez kritja. Inflacija in deflacija nastajata le zaradi ustvarjanja denarja brez kritja. Kajti šele odkar centralne banke obstajajo, obstajajo tudi vedno večje krize, pogojene z vedno večjimi nihanji količine denarja.˝

V trenutnem okolju – Korona kriza + geopolitični konflikt + visoka inflacija + zmanjšanje gospodarskih aktivnosti po svetu – lahko slutimo, da se bo zagotovo v bližnji prihodnosti zgodila sprememba ali reforma svetovnega monetarnega sistema, s katero se bo prav tako zamenjal primat nad svetovno valutno rezervo. Kar precej veliko število držav (na čelu s Kitajsko) želijo namreč za prihodnost drugačna pravila svetovne geopolitike, kot so bila v zadnjih 100 letih.

Vsaka kriza zaseje seme priložnosti. Nič drugače ne bo tudi tokrat!

Ali bo to dejansko pomenilo tudi povsem nov monetarni sistem? Zagotovo drugačnega, kajti obstoječi, ki temelji na dolgovih, ki jih nihče ne bo vrnil, nima prihodnosti za uravnoteženo in zdravo gospodarsko rast in globalni razvoj, ki bo koristil večini, ne le peščici.

S prehodom v povsem digitalno monetarno dobo in skozi vrata četrte industrijske revolucije lahko slutimo, da bo izjemno vlogo odigrala tehnologija Blockchain in uvedba centralno-bančnih digitalnih valut. S prehodom na povsem nova finančna in monetarna pravila pa je glavna naloga vsakega investitorja, da poskrbi za zaščito svojega premoženja.

Kam torej investirati v času visoke inflacije in stagnirajoče se gospodarske rasti? Kakšni so koraki za primerno zaščito svojega premoženja? Kakšne priložnosti velja izkoristiti ob največji reformi finančnega sistema v zadnjih 100 letih?

Več o izzivih in rešitvah, ki nas čakajo ob prihajajočem finančnem ˝resetu˝, bomo trije finančni strokovnjaki spregovorili na posebnem webinarju v izvedbi Inštituta za neodvisnost v torek, 17. maja, ob 19.30 uri zvečer. Udeležba je brezplačna, prijava je obvezna TUKAJ.

Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec in predavatelj

Ste se v trenutni nenavadni in ˝čudni˝ situaciji na svetu kdaj vprašali, zakaj je tako, kot je? Poznate realno ozadje finančnega sistema? Zakaj sploh uporabljamo denar? So gospodarske krize in inflacija zgolj nenadni dogodki ali so v resnici del sistema? Kaj so centralne banke in kakšna bo reforma trenutnega monetarnega sistema na svetu?

In najpomembnejše vprašanje: Kako bo vse to, kar se danes dogaja, vplivalo name, na moje premoženje, prihodke in stroške?

Še pred tem bomo najverjetneje zakorakali v neke vrste ˝krizo˝, ki se bo dotaknila prav vsakega izmed nas. Vsaka kriza zaseje seme priložnosti in tudi tokrat ne bo nič drugače. Za vse tiste, seveda, ki bodo ustrezno pripravljeni!

Zato za vas pripravljamo poseben webinar, na katerem bomo trije predavatelji spregovorili o tem, na kakšnem razpotju je trenutno finančni sistem in kakšne bodo posledice predvidenega ˝resetiranja˝ sistema. Kakšne so mogoče pasti in seveda – kje vidimo potencialne rešitve za ohranitev kupne moči
denarja in zaščito premoženja.

Trije finančni strokovnjaki: Špela Dugar, Jernej Lukman in Matjaž Štamulak vas vabimo v svojo družbo v torek, 17. maja ob 19.30 uri zvečer, kjer bomo z vami spregovorili o daleč najbolj pomembni tematiki, ki ji morate v tem trenutku posvetiti vso svojo pozornost!

PRIJAVA