Glavobol – kako si pomagati?

Statistika glavobolov pravi, da ima 15 % Evropejcev občasne hude glavobole, skoraj tri četrtine populacije pa se srečuje z glavobolom vsaj enkrat na leto. Ti so enkrat bolj pogosti pri ženskah kot pri moških ter najpogostejši v starostni skupini od 20 do 40 let. Nekatere študije kažejo, da se razširjenost glavobola v zadnjih desetletjih v Evropi vztrajno povečuje. Zdravstveno-ekonomske študije kažejo, da je bilo 12 – 15 % odraslih v zadnjem letu odsotnih z dela zaradi glavobola. Preračunano v denar to pomeni 27 milijard evrov letne izgube v gospodarstvu na evropski ravni kot posedica zmanjšane produktivnosti in izgubljenih delovnih dnevi.

Kakšni so vaši sprožilci glavobola

Znanstvena literatura obravnava vsak glavobol kot samostojno obliko. Tako ločimo tenzijski glavobol, migreno, hormonski glavobol in mnoge druge. Vsak ima svoje karakteristike in se zdravi na specifičen način. V splošnem velja priporočilo, naj tisti s pogostimi glavoboli vodijo dnevnik o dogodkih in prehrani ter iščejo možne sprožilce glavobola. Večina glavobolov ne vodi v huda obolenja in jih je mogoče odpraviti z zdravili ali že malo spremembo v življenjskem slogu.

Priporočljiva je:

– uvedba sprostitvenih tehnik v svoj vsakdan

– pozornost dobri telesni drži ter

– spremembe pri prehranjevanju

Hrana, ki jo zaužijemo, lahko sproži ali prepreči glavobol. Med sprožilce štejemo na primer hrano bogato s histaminom, na primer fermentirane izdelke, suho sadje, lupinarje, ali hrano bogato z nitrati in nitriti, na primer prekajeno meso, temno čokolado, citruse … Pogosto so sprožilci tudi zdravila sama s svojimi stranskimi učinki. To velja tako za sintetična kot za naravna zdravila. Drugi vsakdanji dejavniki, ki lahko delujejo kot sprožilci, so za nekatere še nenadno pomanjkanje kofeina ali na drugi strani čezmerno pitje kave.

Zelišča proti glavobolu

Pogostost glavobolov in migren je mogoče zmanjšati na naraven način. Zelo pogosta je uporaba preventive z zdravilnimi zelišči. Najbolj pogosta zelišča, ki se uporabljajo proti glavobolu, so beli vratič, sivka, meta, vrba, ingver …

Ker pa zeliščarji dobro vemo, da ne učinkujejo vsa zelišča enako na vsakega posameznika, sem se danes osredotočila na nekaj zelišč, ki jih večina v povezavi z glavobolom ne omenja, farmacija pa je zanje že pokazala dobrodejne učinke proti glavobolu. Take rastline so na primer baldrijan, hmelj, pasijonka, melisa in ginko.

Uporabo baldrijana so dokumentirali že tisočletja nazaj na Kitajskem in v Indiji. Baldrijan je ena najbolj raziskanih zdravilnih rastlin, z najbolje dokazano učinkovitostjo. Rečemo mu tudi zdravilna špajka. Najdemo ga prosto rasti v naravi, za komercialne namene pa ga gojijo na plantažah. Znano je predvsem njegovo delovanje pri razdražljivosti, stresu, preobčutljivosti na dražljaje in nespečnosti, priporočajo pa ga tudi proti glavobolu. Visoki odmerki baldrijana imajo tudi neželene učinke, med katerimi je lahko prav glavobol, zato je prav, da njegove pripravke uporabljate v posvetu z zdravnikom. K baldrijanu gre rek, ki ga je izrekel oče toksikologije, Paracelsus leta 1567: “Vse snovi so strupene, le njihova doza določa strupenost.”

Hmelj je več kot pivo

Hmelj so začeli uporabljati za pivo zaradi njegovih protimikrobnih lastnosti, ki preprečijo, da bi se pivo skisalo. Šele nato so začeli izkoriščati njegov značilni okus, ki ga dajo zeleno obarvani ženski storžki, ki jih vsako leto obirajo tudi v Savinjski dolini in drugje po Sloveniji. Za proizvodnjo piva ga uporabljajo že stoletja. Pred tem so za pripravo piva uporabljali tudi druge rastline, ki rastejo okoli nas. Na primer grenkuljico.

Že pred pivom, pa so hmelj uporabljali kot zdravilo, ki čisti kri in pomirja. Danes se uporablja predvsem kot pomirjevalo, priporočajo pa ga tudi pri glavobolih. Že nabiralci hmelja so opazili, da so pri delu postali zaspani. Za nespečnost ga priporočajo še danes.

Pasijonka blaži migrene

Poznamo veliko vrst divjih in okrasnih pasijonk, ki se prav tako kot hmelj ovijajo po drevesih in zidovih naše dežele. Cvet pasijonke je pravo čudo, natančno oblikovan in nenavadnih oblik ter barv buri domišljijo in v prispodobi nakazuje Jezusov pasijon. Tako kot hmelj se je tudi pasijonka v ljudski medicini tradicionalno uporabljala za pomirjanje. Danes njene plodove uporabljamo v kulinariki, predvsem njena sočna rdeča semena. V lekarni pa je mogoče kupiti posušene liste in cvetove, ki se uporabljajo pri nespečnosti, hiperaktivnosti in proti glavobolu. Vredno je poskusiti.

Pot do življenja brez glavobola je lahko zelo dolga. Disciplina je zelo pomembna in za vse, ki ste kdaj poznali glavobol, prinaša pravo svobodo. Naj vam pri tem zvesto služi tudi narava in njene dragocene lokalne rastline.

 

Dr. Katja Rebolj, https://katjarebolj.com/