Gradnja družinske hiše

Vse življenje se učimo, nekaj zaradi prisile, nekaj zaradi želje. Vložki stroški in koristi so različni. V sodobnem svetu so vse bolj pomembne neformalne oblike, ko se učimo namensko, torej po potrebah. Spomnimo se na učenje za vozniški izpit, kuharske tečaje, čebelarjenje, smučanje, računalništvo … Nikoli pa se zares ne učimo o kvaliteti bivanja, to je kreiranje optimalnega bivalnega udobja. Ta prispevek odgovarja na vprašanja, kako si zgraditi ali obnoviti optimalno domovanje (recimo družinsko hišo).

Učinkovitost učenja

Praviloma se vsak posameznik vsaj enkrat v življenju znajde v gradnji, ko generira več ali manj napak. Res je učenje na lastnih napakah najbolj učinkovito, a je tudi najdražje, predvsem pa nesmiselno. Zato strokovno znanje energetskega svetovalca in praktične izkušnje investitorja v družinsko hišo posredujem na način, na kakršnega bi sam želel slišati svetovanje. To pomeni razumljivo in pisano na kožo vsakemu investitorju.

Obvladovanje investicije

Pred vsakim malo večjim nakupom pa naj bo to računalnik, obleka, počitniški paket, kolo ali televizija se praviloma poglobimo, pregledamo različne ponudbe, se posvetujemo, sprašujemo, tehtamo … in to za investicijo do tisoč evrov. Pri gradnji se obnašamo drugače, predvsem slabo pripravljeni. Praviloma se vsi investitorji spuščajo v novogradnjo ali obnovo slabo pripravljeni. Zato so pri investicijah 50 do 200.000 € lahek »plen« manj usposobljenih projektantov in neprofesionalnih izvajalcev.

Na začetku sanjamo gradove v oblakih, realnost nas hitro prizemlji.

Učenje na tujih napakah

Med 26-letno prakso energetskega svetovalca se mi navedene trditve potrjujejo vsak dan. To je bil razlog, da sem zasnoval enodnevno delavnico, kjer investitorje opozorim, na kaj vse morajo biti pozorni pri zasnovi novogradnje ali obnove, kako spremljajo gradnjo in kako jo zaključijo. V članku navajam le strukturo, podrobno pa na sami delavnici.

Celota je več kot seštevek delov

Pri vsaki gradnji so le tri osebe, ki imajo interes za dobro gradnjo. Na prvem mestu je investitor, ki bo v novem domu užival ob dobrih odločitvah ali pa bentil ob slabih. Praviloma se posledice nepremišljenih odločitev odražajo tudi v višjih stroških vzdrževanja, vedno pa v višjih stroških plačevanja energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Druga dva pa sta energetski svetovalec in arhitekt. Oba sta strokovno usposobljena za optimalno delovanje celotne stavbe. Vsi ostali izvajalci so odgovorni le za svoje parcialno delo, nikoli za celoto.

Verodostojne informacije za odločanje

Tudi lesena hiša se kupuje v celovitem paketu, le brez temeljne plošče.

Vsak investitor se mora odločati o veliko stvareh, zato je sistematsko urejen prispevek namenjen točno njim. V grobem je vsaka gradnja sestavljena iz treh elementov. To je ovoj stavbe, instalacije v stavbi in izven nje ter elementi na parceli. Do teh elementov še pridemo, saj je treba začeti na začetku.

Kje se začne?

Na začetku je vedno sanjarjenje in zidanje gradov v oblakih. Sledi energetski svetovalec, ki pomaga spisati realno projektno nalogo. Moje izkušnje kažejo, da to ni preprosta zahteva, saj je treba zapisati v družini usklajene predloge. Težaven proces, ki ga svetovalec pomembno olajša. S projektno nalogo je investitor naredil domačo nalogo. Arhitekt bo te želje prelil na papir, izvajalci pa v stavbo.

Parcela

Vsaka parcela ima neki energetski potencial. Že v zasnovi se stavba koncipira po straneh neba. »Podzemlje« parcele lahko uporabimo kot vir energije za toplotno črpalko, ob hiši je lahko prostor za zasaditev zelene fasade. Namenske prostore opredelimo tudi na parceli. Tu so vsi dohodi in dovozi, prostori za poletno ali zimsko zadrževanje zunaj, kompostiranje, zelenjavni ali okrasni vrt, prostor za smeti … Predvidimo tudi zunanje instalacije. Skratka. Zasnova vrta in zunanjih aktivnosti je sestavni del projektne naloge, ki ga večina investitorjev in arhitektov prezre.

Zasnova prostorov

To spada med težavnejše odločanje, saj se odločamo za sedanjost in prihodnost. Kaj se bo recimo zgodilo z otroškimi sobami ali praznimi »žur« sobami? Vse prostore – bolj natančno funkcije – zapišemo v projektno nalogo. Opredelimo se do števila etaž in tudi funkcij v njih. Prostore prilagodimo sistemu ogrevanja. Pri polenih potrebujemo kurilnico, dimnik, notranjo in zunanjo drvarnico, prostor za pepel. Pri toplotni črpalki potrebujemo le neki majhen prostor za notranjo enoto, pri IR panelih pa še tega ne. Investitor mora povedati arhitektu – ne pa obratno – kako velike prostore želi, kakšna naj bo višina stropa, kje bo garderoba, kje čevlji, kje čistila, kje bo nočni in kje dnevni del, kje bodo pomožni prostori …

Na slovenskem trgu je vedno več paketnih sistemov celovite masivne gradnje, ki vključujejo temeljno ploščo, obodne zidove in streho.

Oprema prostorov

V zasnovi se opredelimo predvsem na grobe instalacije. Fine instalacije so potem vezane na notranjo opremo, ki jo zriše arhitekt. Opredelimo se do ogreval, prezračevalnega sistema, lastne elektrarne, notranjih vrat, talnih oblog …

1000 drobtinic

Pri vsaki gradnji je veliko strateških odločitev, nič manj pomembne pa niso »malenkosti«. Sem praviloma spada celotna oprema izven stavbe, kot je kompostnik, posode za smeti, pločniki okrog stavbe, parkirne površine, nadstreški, zunanja voda in elektrika, razsvetljava, ograje in škarpe, stopnice … Odgovore na vprašanja je treba poiskati tudi v stavbi. Bodo notranje cevi prezračevanja z rekuperacijo vidne ali skrite, bodo stikala za luči »pametna« in se odzivala na gibanje, bodo za razsvetljavo skrbele »navadne« žarnice ali 90 % bolj energetsko učinkovite LED sijalke, se bodo ob prometni cesti vgradila zvočno izolacijska okna, se bo z vsakim izvajalcem podpisala pogodba, bodo na tleh garaže keramične ploščice, viden beton ali dvokomponentna barva.

Ovoj stavbe

Toplotno izolacijo ovoja stavbe lahko razumemo kot obleko pri človeku, s pomembno razliko. Osebna oblačila lahko menjamo in prilagajamo letnim časom, izolacijo vgradimo enkrat, služi nam poleti in pozimi. Pozimi zadržuje toploto v stavbi, poleti izven nje. Največ težav povzročajo toplotni in zvočni mostovi, pri sodobnih stavbah pa zrakotesnost.

Instalacije v stavbi, na stavbi in na parceli

Izbira ogrevalne naprave nam določa tehnične karakteristike dimnika.

Instalacije nam omogočajo bivanje in delovanje stavbe. Če je ovoj stavbe človeško telo, so instalacije organi, žile in živčevje stavbe. Pogosto smo odvisni od zunanjih dobaviteljev (elektrika, telefon, kabelska TV, voda, plin …), ne pa vedno. Samooskrba pridobiva na veljavi tudi na področju energije (deževnica, sončna elektrarna, energija parcele, pasivno ogrevanje). Instalacije razdelimo v štiri sklope:

• primarne (voda, elektrika, kanalizacija, ogrevanje),
• sekundarne (TV, telefon, prezračevanje, ohlajanje, internet, strelovod),
• terciarne (pametna hiša, video nadzor, centralno sesanje),
• kvartarne (sprejemniki sončne energije, sončna elektrarna).

Zaključek

Vse navedeno so naloge, ki jih mora opraviti investitor pred obiskom arhitekta. Nasveti bodo koristili tudi kupcem obstoječih hiš. Projektna naloga se lažje, bolje in hitreje naredi ob pomoči energetskega svetovalca.

Članek je za vas pripravil energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič, udika

Prijave na svetovanje: http://svetovanje.vitra.si