Inflacija – da ali ne?
Strahovi pred inflacijo na vrhuncu
Če so se pred točno enim letom na finančnih trgih najbolj bali pojava Korona krize in njenih posledic, zdaj že nekaj časa na borznem parketu prevladuje povsem drugi strah. Trenutno so finančna industrija ter investitorji ˝prestrašeni˝ predvsem zaradi potencialne inflacije, ki bi lahko sledila zelo agresivni monetarni politiki centralnih bank.
V letu 2020 je bilo dodatno ˝natiskanih˝ kar ¼ vseh dolarjev, ki so bili kadarkoli dani v obtok!
Kot verjetno veste, so namreč centralne banke (posebej Ameriška centralna banka – FED) od pojava Korona krize – od marca 2020 dalje – sistem ˝zalili˝ z likvidnostjo ter ekstremnimi višinami pomoči ter dodatnega denarja. Po grobih ocenah se trenutno krizo rešuje že z več kot 10-krat višjo denarno pomočjo, ki je bila na voljo za rešitev celotne finančne krize v letu 2008 – 2009.
V teh dneh se je Ameriška centralna banka (FED) odločila, da bo prenehala uradno objavljati kazalca M1 in M2, ki spremljata ponudbo in ekspanzijo denarja. Prvič v 40-ih letih so se tako odločili, da javnosti ne bodo natančno obveščali o tem, ˝koliko tiskajo in dajejo v obtok˝.
Strašljivo, mar ne? Kljub temu je statistična inflacija še vedno povsem v mejah normale, ponekod (primer Nemčije) je kratkoročno opaziti celo deflacijo.
Pripravite se na višje življenjske stroške
Veliko stvari, ki jih kupimo danes, je že dražjih, kot so bili na primer pred enim letom, kaj šele dvema ali več. Višje cene sovpadajo – ne le z novo ponudbo denarja – ampak tudi s tem, da se svet na različnih področjih ukvarja s pomanjkanjem prenekaterih surovin (primer težav pri dobavljanju čipov) prav tako pa so že vsaj trikrat dražji tudi stroški ladijskih zabojnikov za transport.
Statistična inflacija je še vedno nizka, realno pa lahko vidimo, da se nam osnovne življenjske dobrine ter storitve dražijo iz leta v leto!
Vse zgoraj našteto močno vpliva na to, da so se nekatere surovine v preteklem letu že zelo podražile (soja, srebro, baker, koruza, bombaž, kava, zlato …), in nakazujejo na neizbežno: inflacija bo z nami v prihodnosti. Vprašanje je samo, kdaj jo bomo zares občutili ter kakšna bo njena stopnja. Kajti kot vemo, eno je namreč statistična inflacija, nekaj povsem drugega pa je realna inflacija, ki jo občuti vsak posamezni potrošnik. In med njima je velika razlika!
Rast cen surovin, nepremičnin in statistična rast inflacije v Ameriki v zadnjem letu dni:
| Surovina / Indeks | Letni porast cene v odstotkih |
| Indeks cen življenjskih potrebščin v ZDA | 1,4 % |
| Nepremičnine v ZDA | 10% |
| Nafta | 16% |
| Zlato | 17% |
| Kava | 25% |
| Bombaž | 30% |
| Koruza | 45% |
| Baker | 46% |
| Srebro | 55% |
| Soja | 59% |
In zdaj pozor. Poleg naraščajočih cen surovin, ki lahko ˝natančno˝ napovedo prihod inflacije, moramo poznati tudi zgodovinska dejstva, ki bodo pripomogla v prihodu inflacije. Zgodovina namreč kaže, da prekomerni državni dolgovi in primanjkljaji prav tako povzročajo višjo inflacijo.
Kenneth Rogoff in Carmen Reinhart sta v knjigi ˝Tokrat je drugače˝ prikazala, da so stopnje dolga nad 90 odstotki BDP povezane z znatno povišano stopnjo inflacije. Če danes pogledamo svetovno zadolženost držav v razmerju z BDP hitro ugotovimo, da je velika večina zahodnih, razvitih držav (na čelu z Ameriko) zadolženih krepko nad 90 odstotki v primerjavi z BDP – kar 127,3 odstotka.
˝Hiperinflacijo povzročajo veliki primanjkljaji v državnem proračunu!˝ Peter Bernholz
Za višjo inflacijo imamo tako prvi pogoj že izpolnjen. Drugi pogoj so državni primanjkljaji, za katere strokovnjak Peter Brenholz pravi, da lahko privedejo tudi do hiperinflacije. Kot vemo, primanjkljaj v ZDA ni bil še nikoli tako visok, kot je danes. S temi študijami, kot pravi Brenholz, sta izpolnjena oba dodatna pogoja za višjo stopnjo inflacije v prihodnosti.
Kako se ustrezno pripraviti na inflacijo?
Po trenutnem pregledu statističnih stopenj inflacije po svetu lahko ugotovimo (razen nekaterih izjem, kot je Venezuela itn. …), da ostajamo povsem v normalnih okvirjih, torej pod 2 % letne statistične inflacije na leto. A kot vemo, se inflacija pojavi zelo hitro, odločno in predvsem z ˝uničujočimi˝ posledicami za določene naložbene razrede.
Zadnje daljše inflacijsko obdobje so ZDA (in tudi del preostalega sveta) preživeli med leti 1970 in 1980, ko je inflacija strmo naraščala. Če je bila v ZDA še leta 1972 inflacija zgolj 3,2 odstotka letno, je bila leta 1974 že 11 odstotkov letno in na vrhuncu – leta 1980 – že kar 14,7 odstotka letno, kar je skoraj petkrat več od začetne inflacije v letu 1972.
Zgodovina uči, da inflacija pride zelo hitro ter nemudoma naraste!
Če bi želeli današnje stanje primerjati s preteklostjo, lahko z različnimi modeli ugotovimo, kako bi lahko bila videti prihodnja inflacija (se omejimo na ZDA, kjer imamo dolgoročnejše podatke). Številke dokazujejo, da bi – glede na vse podatke – inflacija v naslednjih letih dosegla stopnjo 6 % na letni ravni in več. (Omenjeni izračun je na voljo v knjigi avtorjev Reinhart in Rogoff).
Danes se tako vsi investitorji nahajamo v času, ko je potrebno aktivno razmišljati o zaščiti premoženja pred potencialnim tveganjem prihoda višje inflacije. Namreč, večina današnjih vlagateljev (z izjemami) nima izkušenj s tem pojavom. Nazadnje smo imeli visoko rast inflacije v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih in pri nas še nekaj let kasneje z razpadom bivše skupne države Jugoslavije (hiperinflacija dinarja).
Večina vlagateljev ne bo pripravljena na prihod inflacije – tako finančno kot tudi čustveno!
Samo za primer: povprečna starost upravljavca skladov v Ameriki znaša 51 let, kar pomeni, da tovrstni upravitelji še niso imeli nobene izkušnje z obdobjem povišane inflacije. To zagotovo velja tudi za večino današnjih investitorjev, zato je skrb, da bo večina nepripravljena, lahko povsem upravičena!
Kajti, tokrat se ne bo preveč pametno zanašati na to, da se bo že v sistemu ˝nekaj uredilo˝, da ˝ne bodo pustili, da bi prišlo do prevelike inflacije˝, itn. Žal bo tokrat verjetno povsem drugače, saj večina centralnih bank po svetu s trenutno monetarno politiko išče višjo stopnjo inflacije in to tudi odkrito napovedujejo.
Zato danes morate reagirati na to in prilagoditi svoje naložbene izbire situaciji, ki prihaja.
Potencialne rešitve za zaščito pred inflacijo
Ali bodo tudi tokrat – kot je znano iz zgodovine – lahko ustrezno zaščito pred upadom kupne moči in razvrednotenjem denarja lahko nudile določene kapitalske naložbe? Najverjetneje, saj velja, da lahko določene naložbe (zlato, srebro, nekatere surovine, nepremičnine ter delnice) kompenzirajo naraščajočo inflacijo z višjimi cenami.
Za natančnejši odgovor na to vprašanje pa si oglejmo, kje se določene naložbene izbire za zaščito pred inflacijo nahajajo danes (tabelica povzeta po spletni strani www.silverchartist.com:
| Naložbeni razred, sredstvo | Trenutni status investicije |
| Delnice | Rekordne cene, v naraščajočem trendu zadnjih 12 let – 275% rast od leta 2009 |
| Nepremičnine | Rekordne cene, povprečna rast cen 67% v zadnjih 10-ih letih |
| Bitcoin | Rekordne cene – 1,2 milijardna rast v % od nastanka |
| Surovine | Zgodovinsko nizko, a vseeno so določene surovine že v rasti |
| Zlato in srebro | V primerjavi s ponudbo denarja zgodovinsko nizko, kljub rasti |
Obveznice in denarne naložbe so najbolj tvegana izbira v primeru prihoda inflacije!
Kot lahko vidimo, so nekatere kapitalske naložbe lahko potencialno dobra zaščita, a res je pomembno, iz kakšnega izhodišča začnejo svojo rast. Bežen pogled na trenutno stanje bi dal prednost izbiri surovin ter plemenitih kovin, a vsekakor lahko – ob morebitnem ˝melt up˝ scenariju rasti vseh naložbenih razredov – dobro zaščito pred inflacijo nudijo tudi delnice, nepremičnine ter vsekakor tudi Bitcoin.
Določeni strokovnjaki in podjetja vidijo dobro zaščito pred inflacijo v kriptovalutah, posebej Bitcoinu!
Ravno glede tega, kako bo svojo vlogo v prihajajoči inflaciji odigral Bitcoin, se precej krešejo mnenja. Namreč, naložbeni razred kriptovalut in Bitcoin sta še ˝premlada˝, da bi jih lahko ocenjevali iz zgodovinskih primerov. A vendarle imajo Bitcoin in prenekatere kriptovalute prednost v tem, da so v omejenih količinah.
Z rudarjenjem bo nastalo vsega 21 milijonov Bitocinov, kar mu daje potencialno veliko prednost v primerjavi z neomejenimi količinami denarja, ki so in še bodo na voljo za ohranjanje nivojev dolga in krpanja primanjkljajev. Zato Bitcoina ne gre odpisati. Še posebej, če vidimo, kam danes sredstva – iz vidika zmanjševanja dolgoročnih tveganj – vlagajo velika podjetja, med njimi tudi Tesla.
Zmagovalke zadnje ˝nore inflacije˝ so bile surovine, še posebej zlato in srebro
Plemeniti kovini – zlato in srebro – imata poleg surovinskega statusa tudi monetarni status. Zaradi tega sta se v zgodovini vedno zelo aktivno odzivala na različne monetarne in inflacijske izzive. V primerih, ko je bilo potrebno za ohranjanje enakega življenjskega standarda v zgodovini odštevati vedno več ˝manjvrednih˝ enot denarja, sta zlato in srebro vedno reagirala z zaščito.
Zlato je bilo prav vedno – v inflacijsko težkih okoljih – dobra izbira za zaščito premoženja, v nekaterih obdobjih pa je veljajo, da je bilo srebro še boljša izbira (rast cen srebra je bila v nekaterih visokih obdobjih inflacije izjemna!). Samo v sedemdesetih letih se je cena srebra povišala za faktor 10-krat, od nastopa finančne krize v letu 2008 pa je do leta 2011 cena srebra poskočila za 4-krat, kljub temu, da do povišane inflacije zaradi ekspanzivne monetarne politike po finančni krizi niti ni prišlo.
Danes sektor plemenitih kovin kaže izjemno zanimive vstopne točke, prav tako tudi surovine. A pri izbiri za zaščito vašega premoženja se ne smete omejiti zgolj na omenjena dva naložbena razreda.
Kot vse kaže, bi lahko kombinacija omenjenih sektorjev skupaj z bolj špekulativno stavo na Bitcoin (in še kakšno kriptovaluto) ter izbiro dobrih delniških in nepremičninskih naložb nudila vašemu denarju dobro potencialno možnost povečanja vrednosti ob prihodu inflacije, s čimer bi ustrezno zaščitili vašo kupno moč.
Vsekakor pa za zaščito pred inflacijo izbirajte med potencialnimi kapitalskimi naložbami, kjer imate vsaj veliko potencialnih možnosti za to, da se boste odločili pravilno. Z izbiro med denarnimi naložbami imate namreč veliko verjetnost, da ne boste uspeli zavarovati vašega premoženja pred razvrednotenjem. Nikoli do danes – v časih visoke inflacije – denar ni bil dobra izbira (iz vidika dolgoročne investicije).
Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec
Online tečaj – Investiranje v kriptovalute
Ponujamo vam možnost, da se tudi vi učite od najboljših, saj vam bo vsebina online tečaja o investiranju v kriptovalute dala konkretne napotke in znanje, ki ga potrebujete za uspešno in varno investiranje v ta trg.
Tisti, ki želite znanje o kriptovalutah poglobiti, pa boste dobili ustrezne informacije, v katere kriptovalute investirati, kakšne strategije izbrati in spoznali, kako trgujejo uspešni trajderji.
Izkoristite ugodno ponudbo in si zagotovite dostop še danes!
