Inflacija – največja nevarnost za vaše prihranke

Prepozen začetek varčevanja, neredno varčevanje, neprimerna razpršitev, izbira predragih finančnih produktov, stava na enega konja, finančna kriza in še in še bi našli razlogov, za katere večina ljudi meni, da predstavljajo največjo nevarnost za neuspeh pri investiranju denarja. Drži, omenjene najpogostejše napake so lahko ključen dejavnik pri slabem razpletu varčevanja ali investiranja. A nikakor ne smemo pozabiti na to, da na naše prihranke in investicije zelo pomembno vpliva predvsem inflacija.

Inflacija – ne vidiš je, ne slišiš je, ne vonjaš je. Ko pa se pojavi, je velikokrat žal že prepozno.

Inflacija ali upad kupne moči denarja je ekonomski pojav, ki ga zagovarjajo Centralne banke (pod mejo 2% na letni ravni), saj s tem opravičujejo gospodarsko rast, itn… Niti ni pomembno, kaj vse je v ozadju, pomembno je, da v prvi fazi prepoznate dejstvo, da je inflacija del denarnega sistema, ki ga imamo danes. Pravijo, da malce inflacije ne škodi, saj s tem ˝denar kroži˝, vzpodbuja se gospodarstvo, itn. Ampak, ali malo inflacije res ne škodi? Kaj pa gledano dolgoročno? Prav tako ne?

Se še spomnite naših Slovenskih tolarjev?

1. januarja 2007 je Slovenija prevzela novo valuto, evro. Se še spomnite takratnih obljub, da se nam na cenah uvedba nove valute ne bo poznala? No, resnica je ravno nasprotna, saj so cene proizvodov in storitev že kmalu po uvedbi nove valute poskočile, kaj šele po tem, ko smo prenehali z objavljanjem dvojnih cen, ki so bile izražene tako v tolarjih kot tudi v evrih. Kmalu smo izgubili občutek za primerjanje cen, danes pa tega ne počne praktično nihče več. Verjamem in se strinjam, da morajo določene cene proizvodov in storitev naraščati, a veliko ljudi ima danes občutek, da je njihova kupna moč z evri veliko nižja, kot je bila, ko smo še uporabljali tolarje. Pa imajo prav?

Če pogledamo zadnje poročilo evropskega statističnega urada Eurostat ugotovimo, da so se cene življenjskih potrebščin od leta 2000 do leta 2017 v povprečju v Sloveniji dvignile za slabih 64 odstotkov. Posamično so bili dvigi cen sledeči:

Kategorija življenjskih potrebščin Rast v odstotkih od leta 2000 do leta 2017
  • Hrana in brezalkoholne pijače
72 %
  • Alkoholne pijače in tobak
159 %
  • Stanovanjski stroški – voda, elektrika, plin
118 %
  • Gostinske in hotelske storitve
97 %
  • Izdelki in storitve za izobraževanje
80 %
  • Oblačila in obutev
7 %
  • Transport
39 %
  • Računalniki, zabavna elektronika, časopisi in knjige
43 %
  • Počitniški aranžmaji
43 %
  • Telekomunikacije
25 %
  • Pohištvo in oprema za gospodinjstvo
47 %

Iz omenjene tabele cen lahko sklepamo, da so določene zares skočile v nebo. Skladno s tem se marsikomu ni toliko povečal njegov osebni dohodek in ravno zaradi tega imajo ljudje danes občutek, da za evre dobijo veliko manj ali pa si lahko privoščijo manj, kot so si lahko v preteklosti. Inflacija, ki jo vidimo na delu v zgornji tabeli je tako eden najbolj ˝skritih davkov˝, saj nam povsem na tiho iz žepa, za iste dobrine in storitve seveda, jemlje vsako leto več.

Se zavedate, da je današnji 2 evrski kovanec vreden toliko, kot je bilo včasih 500 tolarjev?

Se spomnite bankovca za 5.000 slovenskih tolarjev? Ko smo jih uporabljali, smo imeli občutek, da so vredni precej veliko in so tudi bili. Vsaka gospodinja, ki je še uporabljala tolarje vam bo povedala, da je za 5.000 tolarjev iz trgovine lahko prinesla kar precej polno vrečko dobrin. Nominalno je danes dobrih 20 evrov vredno toliko kot včasih 5.000 tolarjev. Ali lahko za 20 evrov še prinesete iz trgovine polno vrečko dobrin? Mogoče, a zagotovo ne takšnih, kot smo jih lahko dobili za tolarje – gledano na kvaliteto in količino.

Iz našega spomina nam je ušlo precej cen, ki smo jih uporabljali v tolarjih. Je to dobro? Na nek način da, saj s pogledom nazaj in obžalovanjem, kako je bilo vse bolj ugodno ne bomo ravno uspešni pri spopadanju z inflacijo. Za spopad z inflacijo potrebujemo strategijo in upoštevanje treh osnovnih preventivnih ukrepov.

Rešitve?

Poznamo tri osnovne zaščite pred inflacijo:

KONTROLA NAD DENARJEM – zaradi vsakoletnega zviševanja cen osnovnih življenjskih potrebščin in storitev je nujno, da imate nad svojimi odhodki pregled in posledično tudi nadzor. Nadzor vaših odhodkov je najbolj pomembna stvar pri dolgoročnem ustvarjanju premoženja in pri zaščiti pred inflacijo. Samo skozi redno kontrolo namreč lahko hitro prepoznamo povišanje določenih stroškov oziroma storitev in po potrebi tudi ukrepamo. Če nimamo pregleda nad našimi odhodki, obstaja velika verjetnost, da nam nekaj evrov nekontrolirano odteka iz našega proračuna. Zato redno kontrolirajte vaše odhodke in jih po potrebi tudi optimizirajte na način, da ohranite svojo trenutno kvaliteto življenja, a vseeno del sredstev še vedno prihranite. Najbolj pomembno je namreč, da vam del sredstev na mesec vedno ostaja in da jih lahko privarčujete za različne finančne cilje v prihodnosti.

POVEČANJE PRIHODKOV – če imate občutek, da si lahko z obstoječimi dohodki privoščite vse manj in da kljub optimizaciji stroškov še vedno ne uspete dovolj veliko prihraniti, obstaja samo ena rešitev – povečanje prihodkov. Ker so določene cene v zadnjih letih po uvedbi evra porasle veliko bolj, kot naši dohodki, je logično, da imajo ljudje občutek, da si lahko privoščijo vedno manj. V takšnem primeru se je dobro fokusirati na povečanje lastnih prihodkov. Bodisi, da se v službi pogajamo za višjo plačo ali pa se dodatno lotimo kakšnega posla, ki nam prinese dodatni zaslužek. Razmislite, kaj so vaši hobiji in morebiti se vam iz tega rodi ideja za dodatne prihodke. Seveda je možnosti danes zaradi interneta še več: lahko se poslužite tako imenovanega ˝affiiate marketinga˝, kjer z vašimi priporočili služite denar, lahko izkoristite poti prodaje na Amazonu ali pa video kanal preko You Tube, itn…

INVESTIRAJTE V NALOŽBE, KJER OHRANITE REALNO KUPNO MOČ DENARJA – zelo primeren način zaščite pred inflacijo pa so izbrane investicije, ki na letni ravni prinašajo več, kot je izmerjena inflacija. Primer: če denar na letni ravni izgublja kupno moč za 2% in imamo mi sredstva naložena v naložbi, ki na leto prinaša 6%, smo dosegli realen donos v višini 4% in se na ta način uspešno ubranili pred inflacijo. Investicije, ki so dolgoročno gledano ( zadnjih 100 let) v večini ohranjale kupno moč vašega denarja so nepremičnine, umetnine, zemlja, plemenite kovine in še kaj. Pri dolgoročnih investicijah so najbolj na udaru inflacije predvsem denarne naložbe – depoziti, denar doma, velikokrat tudi obveznice, itn… – ki ne uspejo doseči donosa, da bi nam ohranile realno kupno moč denarja.

Prihodnost?

Marsikdo se upravičeno boji pojava višje inflacije v prihodnosti. Centralne banke širom sveta namreč bolj ali manj usklajeno od leta 2008 dalje ˝zalivajo˝ finančni sistem z velikimi količinami denarja. Kar precej finančnih analitikov je zaradi tega mnenja, da bomo v bližnji prihodnosti priča višji inflaciji, ki bi lahko zelo udarila predvsem po denarnih naložbah. Nekateri celo ugibajo, da bo inflacija idealna rešitev za zmanjševanje in upad nakopičenih državnih dolgov v zadnjih letih. Zato svetujemo, da že danes preverite svoje naložbe in predvsem ugotovite, ali so odporne na inflacijo ali ne.

Če tudi do višje inflacije ne bo prišlo, morate preveriti, v kakšnih naložbah varčujete za vaše dolgoročne cilje, da ne boste ob zaključku varčevanja ugotavljali, da je kupna moč vaših privarčevanih sredstev kar precej nižja od tistega, kar ste na začetku pričakovali. Veliko vlagateljev se namreč ujame v past, da danes podpiše dolgoročno varčevanje za 30 let z obljubo, da bo takratne izplačilo visoko na primer 60.000 €. Vse lepo in prav. Danes vemo, kaj bi dobili za omenjeni znesek. Koliko bo le ta po kupni moči še vreden čez 30 let, pa je že povsem drugo vprašanje. In zagotovo boste zanj dobili veliko manj dobrin in storitev, kot jih za omenjeni znesek dobite danes.

Matjaž Štamulak, investicijski in finančni svetovalec

VEČ O ČLANSTVU >

Postanite član Inštituta!

Zagotovite si celoletni dostop do ekskluzivnih vsebin s področja financ, zdravja, miselnosti in energetike in začnite graditi svojo lastno neodvisnost!

VEČ O ČLANSTVU >
2018-12-04T10:52:57+00:004. december, 2018|0 komentarjev

Veseli bomo komentarjev