Se vam zdi, da čas mineva prehitro in da življenje kar beži mimo vas? Ne veste, kdaj je minilo eno leto? Če ste na vsaj eno zgornje vprašanje odgovorili z da, potem obstaja velika verjetnost, da živite življenje na avtopilotu.
Ko živimo na avtopilotu, to pomeni, da svojega življenja ne kreiramo sami. To tudi pomeni, da dovolimo okoliščinam, da vplivajo na nas. Brez ciljev v življenju nimamo smeri in če nimamo smeri, se ob tem počutimo kot, da življenje beži mimo nas brez naše aktivne vloge v njem. Če se odločimo, da bomo prevzeli kontrolo nad svojim življenjem, postane življenje lepše in tudi lažje.
Če nimamo ciljev, ki bi nas v življenju usmerjali, ne vemo kam gremo. To bi lahko primerjali z navigacijo, ki jo imamo v avtu. Če v navigacijo ne vtipkamo želenega končnega cilja, nam navigacija ne bo v nobeno pomoč.
Napačno je razmišljanje, da smo zaradi ciljev pod pritiskom. Ko cilje jemljemo kot prisilo in kot nekaj negativnega, nam postavljanje ciljev zagotovo ni prioriteta.
Cilji nikakor niso namenjeni temu, da nam povzročajo izključno negativne občutke in vršijo psihični pritisk. Namen postavljanja ciljev v našem življenju je, da nam le ti pomagajo pri usmerjanju in pri iskanju tega, kar od življenja resnično želimo. Prav tako je namen ciljev ta, da nas poženejo v akcijo, nas motivirajo k napredku in usmerjajo naš fokus tako, da ne podležemo različnim motečim dejavnikom in ostanemo osredotočeni na cilj.
Seveda pa je za to, da so nam cilji v podporo potrebno vedeti, kako si postaviti take cilje, ki bodo pripomogli k temu, da prevzamemo kontrolo nad svojim življenjem. Slabo oblikovani cilji niso nič drugačni od tega, kot če ciljev sploh nimamo. Zato moramo biti pozorni, da si postavimo dobro oblikovane cilje. Kaj to pomeni?
To pomeni, da je dobro, da si zastavimo kar se da specifičen cilj in datum, kdaj bo ta cilj dosežen. Poleg tega je priporočljivo tudi, da je cilj oblikovan tako, da lahko sproti pregledujemo svoj napredek. Da lahko spremljamo svoj napredek, cilj razdelimo na posamezne korake. To nam daje dober vpogled v to, kaj vse smo že dosegli, na podlagi tega pa se lahko tudi nagradimo in motiviramo za naprej.
Primer dobro oblikovanega cilja bi lahko bil ta: “Do 30. 9. 2018 bom prebral/a 3 knjige (napišemo naslove 3 knjig). Koraki: vsak dan med tednom bom prebral/a 15 strani.” Potem si lahko vsak dan delamo kljukice na koledarju ali naredimo razpredelnico, kjer spremljamo branje.
Zakaj veliko ljudem pri doseganju ciljev spodleti? V prvi vrsti zato, ker so cilji slabo oblikovani in zato, ker niso nikjer zapisani. Veliko večja verjetnost, da boste cilj tudi dosegli, je, če si cilj zapišete.
Razlog za neuspeh je tudi ta, da so cilji prezahtevni in nas zato hitro mine volja, da bi cilj dosegli. Seveda je pri doseganju ciljev zelo pomembna tudi disciplina.
Nemalokrat pa se zgodi, da pri doseganju ciljev prehitro obupamo in popustimo takoj, ko se pojavi prva ovira. Tudi nepoznavanje tehnik, ki so nam lahko v veliko pomoč, je vzrok, da še vedno velika večina ljudi ne doseže svojih ciljev.
V našem online programu, ki ga pripravlja strokovna ekipa iz področja miselne neodvisnosti in bo na voljo zelo kmalu, boste izvedeli več skrivnosti o tem, kako cilje oblikovati tako, da jih boste lažje dosegli in o tem, katere tehnike so pri doseganju ciljev najučinkovitejše in so vam lahko v veliko oporo na vaši poti. V sami videoseriji bodo z vami prve korake na poti do postavljanja in uresničevanja vaših osebnih ciljev pomagali postavljati domači strokovnjaki in profesionalci na področju osebnostne rasti, coachinga, NLP-ja ter psihologije. Kateri so, vam razkrijemo prav kmalu!
Brez ciljev živimo življenje na avtopilotu. Ste ga pripravljeni izklopiti in končno zaživeti življenje, ki si ga resnično želite?
Na članskem portalu čaka video, v katerem Silvester Kmetič in Maja kure govorita o tem, zakaj si postavljati cilje. Si želite ogledate? Potem kliknite
Špela Kresnik, mag. psihologije in NLP Praktik
