Joga in tek

Joga je univerzalen ključ, ki odpira vse ključavnice.
(Swami Satčitananda)

Moja jogijska pot se je iz čiste radovednosti pojavila že v mojih najstniških letih. Hodila sem na vadbo joge, ko je bil v Sloveniji ta najstarejši sistem človeškega razvoja še dokaj neznan. Kljub temu me je od prve vadbe naprej čisto prevzela. Joga je celovita znanost o življenju, ki je ni mogoče raziskati do popolnosti. Je vadba, ki obsega telo, um in duha. Bila je razvita v Indiji pred 5.000 leti in je povezana s hinduizmom (osnovana je na nekaterih hinduističnih prepričanjih, kot so karma, reinkarnacija), toda ni religija.

Na Zahodu je joga že nekaj desetletij zelo priljubljena, med drugim je zahodna znanost dokazala pozitivne učinke vadbe joge za astmatične in srčne bolnike, epilepsijo ter stres. Danes je najbolj poznan stil joge HATHA JOGA, kjer so poudarjeni telesni položaji, dihalne vaje in meditacija. Iz Hatha joge izhajajo različni slogi joge, kot so Ananda joga, Ashtanga vinyasa joga, Kriya joga, Bikram joga, Iyengar joga, Joga v vsakdanjem življenju, Kundalini joga, Šivananda joga, imenovane pa so po njihovih ustanoviteljih ali določenih dinamikah gibanja.

Asane

Vse asane (izvedbe različnih položajev telesa) so zasnovane tako, da delujejo na mišice, notranje organe, žleze, živčni sistem in potem na um ter zavest. Seveda je pomembno izkustvo s samim seboj, ki ga vsak vadeči pridobi skozi redno vadbo joge. Skozi prakso, torej izvajanje asan, počasi razvijaš občutljivejše vidike joge in spreminjaš načine doživljanja sebe, osebnih reakcij in okolja.

Meni je redna vadba joge dala tisti košček, ki mi je manjkal pri profesionalnem ukvarjanju s tekom na 800 m. Vadbe joge sem obiskovala v krajih, kot so Škofja Loka pa do Los Agelesa in Mysoreja v Indiji. Učinek vadbe je bil vedno enak, lahko sem se mentalno osredotočala na najtežje izzive tekem in izpitov, umirjala svoj nemirni um, se poglabljala vase, hkrati pa z blagimi gibi raztegovala utrujene mišice in preprečevala tekaške poškodbe. Mnogo let kasneje je bila joga, poleg teka, tista vadba, kjer sem skozi dihalne tehnike (pranajame) na tečaju v Sloveniji »ozavestila« napetost in praznino ob prehitro umirajočem trenerju, ki mi je bil kot oče. Kljub napornim atletskim treningom mi danes ni žal, da sem se vpisala v celoletni vaditeljski tečaj Joge I. Pridobila sem neprecenljivo znanje o delovanju telesa in uma, izboljšala moje astmatične težavice, umirila pojavljanje srčne aritmije, ter se naučila živeti v zadovoljstvu in pozitivni naravnanosti.

Poleg tega mi je vadba joge v naslednjih letih dala tisto lahkotnost, ki jo iščejo rekreativni tekači pri svojem teku. Čeprav sta na prvi pogled ti dve telesni aktivnosti videti povsem različni, sta joga in tek še kako povezani.

Brigita langerholc

Ponavljajoči se gibi tekačev specifično oblikujejo telo tako, da se na telesu okrepijo predvsem tiste mišice, ki so med treningom opravile več dela. Posledice nesimetričnega razvoja mišičja telesa se odražajo v posameznikovi drži, ki lahko ustvari določen tip napetosti v različnih predelih telesa. Za večino tekačev so značilne napetosti, ki se odražajo v zadnjem delu nog, spodnjem delu hrbta, med lopaticami in na prehodu med rameni in vratom. Določene obremenitve, ki so del posameznikovega vsakdanjega življenja, te napetosti poudarijo. Zato je potrebno telesne napetosti z vadbo joge razbremeniti. To pa lahko naredimo z blagim raztezanjem, ki poskrbi za hitrejše okrevanje po aktivnosti, hkrati pa s pravilnim dihanjem sproščamo notranje procese regeneracije. Z raztezanjem pripomoremo, da se utrujena mišica spet sprosti in ne izgublja prožnosti.

Kako izvajamo jogijske položaje-asane

Izbrane jogijske položaje vedno zadržite vsaj 6–8 vdihov in izdihov. Dihanje naj bo počasno in poglobljeno. Pri vsakem položaju bodite s pozornostjo v danem trenutku, opazujte lastno telo. Včasih boste napredek opazili že v nekaj minutah, saj se bo mišica ob počasnem dihanju sprostila in položaj bo postal udobnejši. Položaj se nikoli ne izvaja do bolečine v mišicah.

Zakaj se je joge treba na začetku učiti v skupini?

Skupina ima mnoge prednosti. Najbolj dragocena je ta, da nismo prepuščeni sami sebi, saj programe joge pri nas vodijo strokovno usposobljeni učitelji joge. Učitelj joge na podlagi svojih osebnih izkušenj, znanja ter strukturiranega programa učenca vodi po poti joge varno in učinkovito. Skupina pa ponuja prostor za druženje, izmenjavo izkušenj in deluje na posameznika močneje zaradi principa sinergije.

Joga za začetnike

Katere so še koristi joge?

Joga niso samo telesni položaji in asane, ampak predvsem način ravnanja s seboj, ko sprejemaš sebe, samoraziskuješ različno težavnost asan in zaupaš v višjo silo. To ohranja naš um miren. Joga je zavestno dihanje. Gradnja mostu med telesom in umom, med našim zavednim in nezavednim delom uma. Joga je koncentracija. Usmerjanje naših misli zgolj na eno stvar, kar umiri um. In joga je meditacija. Pot do samouresničitve in notranje osvoboditve.

Kako pogosto izvajati jogo

1x na teden 20 min do 1.5 ure, po vsaki tekaški vadbi naredite blage raztezne položaje. Na koncu še kratko meditacijo.

Kdaj izvajati jogo

Najboljša so zgodnja jutra, ali če ne gre drugače po tekaški vadbi.

Katere stile joge vadimo v Sloveniji?

  • Ananda joga je fizično nezahtevna vadba. Asane (telesne položaje) prepleta s pranajamami (dihalnimi tehnikami). Posebnost stila je uporaba miselnih afirmacij za dosego bolj ozaveščenega bivanja.
  • Ashtanaga vinyasa joga je fizično zahtevna, atletska vadba, ki temelji na točno določenem zaporedju vaj, ki se povezujejo z vinyasami (tekočim gibalnim zaporedjem). Odsvetuje se jo ljudem s poškodbami. Meni osebno zelo ljub stil joge.
  • Bikram joga poznana tudi kot vroča joga – zaporedje 26 položajev se izvaja v prostoru, ogretem na 39 stopinj Celzija! Tako pride do intenzivnih raztegov, detoksifikacije mišic in organov ter veliko potenja. To obliko vadbe skoraj, da ne boste našli v Sloveniji, saj je za to potreben primeren prostor. Jaz sem jo preizkusila v San Franciscu in je odlična joga, ki te notranje resnično prenovi.
  • Free flow vinyasa joga je podobna ashtanga vinyasa slogu, le da sama vadba ne temelji na točno določenem zaporedju asan. Je fizično zahtevna vadba, ki povezuje dihanje s tekočim gibanjem. Meditacija v gibanju. Ponekod jo boste srečali tudi pod malce bolj športnim izrazom power joga.
  • Iyengar joga temelji na izredni natančnosti in poravnavi vadečih. Med vadbo boste uporabljali različne pripomočke, ki vam omogočajo popolnejšo izvedbo asan. Je nežen slog joge, ki pa skozi detajliran pristop posameznika seznani z vsemi aspekti telesne poravnave.
  • Joga v vsakdanjem življenju je sistem joge, ki poudarja tudi socialno in spiritualno zdravje. V ospredju ni le vadba našega telesa, temveč umiritev skozi meditacijo. Je odlična joga za nekoga, ki še nič ne ve o jogi.
  • Kundalini joga temelji na teoriji dviga energije po hrbtenici (kandulini energija). Za vadbo je značilno veliko pranajam in ponavljajočih se, sekvenčnih vaj za razgibavanje hrbtenice. Vadba je lahko precej aerobno intenzivna.
  • Šivananda joga združuje vadbo pranajame, klasičnih asan in sproščanja. Temelji na nežnem pristopu k posamezniku.

Danes bom predstavila asane Aštange joge. Aštanga joga je posebej ustrezna metoda za tiste, ki si želijo shujšati, pridobiti mišični tonus in izboljšati telesno zdravje in kondicijo. Skozi vadbo pridobijo tudi neverjetno fleksibilnost vseh udov, kar je zelo pomembno za ponavljajoča se gibanja tekačev.

Predstavila bom tiste asane (jogijske drže), ki so najbolj primerne za tekače, da bi v telesu ohranili simetrijo in zmanjšali možnost poškodb.

Asane joge za tek

Asane za tek

Joga se je čez tisočletja ohranila prav zato, ker deluje na vsakogar in v vsakem starostnem obdobju.

mag. Brigita Langerholc Žager, balance coach, dihalne in vizualizacijske tehnike, učiteljica Joge 1. stopnje

Pustite komentar