Kaj moramo vedeti pred izbiro klimatske naprave?

Sodobne klimatske naprave so novejša tehnologija, ki zaradi sposobnosti ogrevanja in hlajenja, hitro vstopa v stavbe. To omogoča relativno nizka investicija, toplozračno ogrevanje brez radiatorjev ter preprosto rokovanje. Posebej vabljivi so nizki stroški obratovanja, saj je vsaka klimatska naprava v osnovi toplotna črpalka zrak – zrak. Ker ima visoko hladilno ali grelno število, potrebuje za delovanje le 15 – 20 % delež plačljive energije.

Korelacija med temperaturo in vlago

Ko razmišljamo o ohlajanju in ogrevanju prostorov, moramo razumeti dva fizikalna pojma. Prvi je temperatura (pozimi v stanovanjih običajno 22 °C), drugi pa je relativna vlažnost, ki na ljudi vpliva bolj moteče kot temperatura. Človeško telo se ohlaja tako, da izloča vlago (znoj), ki mora iz površine kože izhlapeti. V naravi to čutimo kot hlad (mraz), ko pridemo mokri iz vode ali na vetru. V obeh primerih se telo ohlaja z izparevanjem vode s površine telesa.

Če je zrak nasičen z vlago, se izhlapevanje znoja upočasni ali celo ustavi. Ob nevihti, ko je količina vlage v zraku visoka, se znojimo kljub temu, da temperatura zraka le 20 °C – 25 °C. Nasprotno je v puščavah pri temperaturi suhega zraka 40 °C. Ves znoj takoj izhlapi in tako ohlaja naše telo.

Delovanje klimatske naprave

Klimatska naprava odvzema zrak iz okolice (zunanji zrak) in zrak iz prostora. Del zraka se ohladi, del pa segreje. Ohlajen zrak vodimo v prostor, ki ga želimo ohlajati, segret zrak pa vodimo iz prostora. Ko se odločamo za nakup klimatske naprave dobro premislimo ali želimo zrak samo ohlajati ali ohlajati in sušiti, ali pa želimo pozimi to isto klimatsko napravo uporabiti za segrevanje zraka. Slednje je lahko zanimivo za prehodna obdobja (jesen, pomlad), saj nam klimatska naprava toplozračno ogreje prostor »takoj«.

Klimatska naprava = toplotna črpalka

Iz energetskega stališča je klimatska naprava toplotna črpalka. Poleti odvzema toploto notranjemu (bivalnemu) zraku in segreva zunanji zrak. Deluje kot domači hladilnik, ki navznoter hladi, navzven pa greje. Sodobne klimatske naprave ima vgrajeno dodatno možnost zimskega ogrevanja prostorov. V tem primeru poleti hladi, pozimi pa ogreva.

Učinkovitost ogrevanja predstavlja sezonsko grelno število – SCOP (Seasonal coefficient of performance). Učinkovitost hlajenja pa sezonsko hladilno število – SEER (Seasonal energy effficiency ratio). V primeru toplozračnega ogrevanja prostorov s klimatsko napravo to pomeni, da dobimo 3 kWh brezplačne toplote od zunaj, za to pa moramo plačati »samo« 1 kWh električne energije. Navedena primerjava velja za klimatsko napravo z grelnim številom 4.

Dve polovici celote

Pred odločitvijo o vgradnji klimatske naprave je treba spoznati najpomembnejše parametre, ki opredelijo izbiro optimalnega modela. Povejmo jasno in glasno. Odločitev o izbiri klimatske naprave sprejme kupec (torej uporabnik), ne pa svetovalec, projektant, monter ali prodajalec. Je pa znanje navedenih vredno suhega zlata, zato jim velja prisluhniti. Podatki iz Energijske nalepke ter spodaj navedeni parametri so namenjeni suverenemu odločanju ter lažjemu pogovoru s strokovnjaki.

Vir slike www.mitsubishielectric.eu/erp  Energijska nalepka pokaže parametre izbranega modela klimatske naprave za konkretno zunanjo in notranjo enoto. Levi stolpec predstavlja hlajenje (SEER), desni pa ogrevanje (SCOP). Grafično (A+++; A+) in številčno (SEER 8.5; SCOP 4.5) pokaže energetsko učinkovitost tega modela. Učinkovitost narašča z višanjem hladilnega (SEER 8.5) in grelnega (SCOP 4.5) števila.

  • Vsaka klimatska naprava ima dve enoti. Notranjo in zunanjo. Notranja hladi ali greje, zunanja pripravlja zrak za notranjo enoto. Pozimi se zunanji zrak ohlaja, da se notranjost stavbe ogreva. Poleti se zunanji zrak ogreva, da se notranjost stavbe ohlaja.
  • Praviloma ima ena notranja enota tudi eno zunanjo enoto. Nekateri ponudniki pa imajo tudi rešitve, ko se na eno zunanjo enoto lahko priklopi do 5 notranjih enot.
  • Zunanja enota je lahko nameščena kjerkoli, tudi na strehi, podstrehi ali v kleti. Potrebno je le zagotoviti zaščito pred soncem, dovolj velik pretok zraka in odvod kondenzata.
  • Notranja enota je lahko na steni, tleh ali stropu. V strop so lahko vgrajene različne kasetne oblike, ki so praviloma skrite.
  • Optimalna montaža notranje enote je tik pod stropom, saj je tam največ toplega zraka.
  • Hrup ustvarjata zunanja in notranja enota. Prav hrupnost pri nakupu pogosto spregledamo. Na energijski izkaznici je izkazana vrednost notranjega hrupa 49 db, zunanjega pa 59 db. Za lažjo predstavo navedimo še ostale hrupe. Najtišji pomivalni stroj 40 db, hladilniki imajo v povprečju 45 db, kuhinjska napa lahko doseže 60 db pri največji hitrosti, pralni stroj 64 db, sušilec za lase 67 db, glasen pogovor 70 db, sesalec za prah 72 db,…

Opozorilo pri uporabi klimatske naprave

Človeška storilnost je odvisna od pogojev bivanja (temperatura, relativna vlažnost, hrup…), vendar moramo biti pri tem pozorni. Poleti je priporočljiva razlika med zunanjo in notranjo temperaturo okrog 6 °C (zunaj 36 °C, znotraj 30 °C). Pri večjih razlikah se hitro prehladimo. Zato velja priporočilo, da prostorov nikoli ne ohlajamo pod 25 °C. Poleg zdravstvenega, je pomemben tudi ekonomski vidik. Vsaka stopinja višja od 25 °C predstavlja 6 – 8 % prihranek elektrike.

Energetski svetovalec:

Bojan Žnidaršič, udika