26. aprila 2018 mineva 32 let od jedrske katastrofe, katere razsežnost smo občutili tudi sami. Po vseh teh letih vemo, kaj sevanje radioaktivnih snovi pomeni za človeka in rastline, ki so bile izpostavljene visoki dozi sevanja.

Sevanje ne prihaja le iz telefonov

Ko govorimo o sevanju, nas danes večina pomisli na mobilne telefone in druge računalniške naprave ter na sevanje radioaktivnih snovi. V resnici je sevanje širok termin, ki vključuje naravno in umetno sevanje. Naravno predstavlja skoraj 90 % vsega sevanja, ki ga prejmemo, in vključuje sevanje kozmičnih žarkov, radionukleotidov, ki so prisotni v našem telesu, ter radioaktivnih jeder v zemeljske skorje.

Sevanju iz naravnih virov so neizogibno izpostavljena vsa bitja od začetka življenja na Zemlji. Delimo ga na ionizirajoče ali neionizirajoče. Zdravju je bolj škodljivo ionizirajoče sevanje, ki v telesu povzroča nastanek ionov in prostih radikalov, kar ima lahko tudi škodljive posledice za naše zdravje.

Najpogosteje se z njim srečamo v medicinski diagnostiki. Ob jedrski nesreči pa se doza ionizirajočega sevanja radioaktivnih snovi poveča kar za nekaj 1000-krat ali še več. Tudi neionizirajoče sevanje, ki ga oddajajo mobilniki, je dolgoročno in v prekomernih dozah škodljivo.

Življenje se je od vsega začetka razvijalo v prisotnosti sevanja. V takih razmerah so do danes lahko preživeli in se uspešno razmnoževali le organizmi, ki jim sevanje bistveno ne škodi. V vseh današnjih celicah, od celic bakterij do celic slona, so sestavine, ki jih varujejo pred škodljivimi učinki. To so pomembni encimi in antioksidanti, ki omejujejo posledice prostih radikalov na poškodbe DNK in celičnih membran.


Slika: divja hrana (rozma.si)

Jedrska nesreča, ki je povečala biodiverziteto

Ob nesreči jedrske nuklearke v Černobilu je v radiju okoli nuklearke gozd in rastlinje popolnoma propadlo, saj rastline niso prenesle izotopov cezija, stroncija in drugih. Vendar so se rastline obnovile in živali vrnile. Paradoksalno je v teh 32 letih Černobil postal bolj raznolik z rastlinskimi in živalskimi vrstami kot pred nesrečo. Sedanje stanje povečane biodiverzitete pripisujejo odsotnosti človeka v delu nuklearke, ki obsega radij 30 km in mu pravijo »the exclusion zone«.

Kaj imajo skupnega sevanje in dinozavri

Podobno se je z življenjem zgodilo tudi od eksploziji bombe v Hirošimi. V tistem trenutku in naslednjih mesecih je umrlo okoli 90 000 ljudi. Najpogostejša bolezen, ki jo pripisujejo posledicam sevanja radioaktivnih snovi po bombardiranju, je bil rak.

Najbližji človek, ki je preživel eksplozijo, je bil le 170 m oddaljen od centra eksplozije in se je nahajal v kletnih prostorih stavbe z ojačano betonsko konstrukcijo. Pri rastlinah je bila najbližja rastlina, ki je to preživela, vrba žalujka, od centra oddaljena le 370 metrov. Njeno življenje se je ohranilo zaradi koreninskega sistema. Ves zgornji del drevesa je »pogorel«, iz korenin pa je po nekaj mesecih zopet pognal nov poganjek in drevo se je obnovilo. Tudi oleander (sicer zelo strupen) se je izkazal za rastlino polno življenja. Po napadu avgusta 1945 je prvi, ki je na opustošenem območju zopet zacvetel, in danes predstavlja uradno rastlino mesta Hirošima.

Še bolj nazorno pa kažejo odpornost na jedrske eksplozije drevesa z imenom ginko. Med preživelimi v radiju 2 km je bilo vsaj 5 ginkovih dreves, ki rastejo še danes in predstavljajo žive spomenike človeške norosti.
Slika: ginko

Ginko po svetu

Tudi pri nas ginke sadijo v parke, kjer zaradi svojih listov dajejo poseben okras. V Evropi in ZDA so rastlinski izvlečki iz ginka med najbolj prodajanimi prehranskimi dopolnili. Ginko je pri nas znan po kapsulah, ki vsebujejo njegove izvlečke, namenjene povečanju koncentracije in ohranjanju spomina. Ker deluje tako, da poveča prekrvavitev žil in žilic, se uporablja tudi pri glavobolih, vrtoglavicah in pri začetnih motnjah prekrvavitve okončin. Čeprav je ginko med zdravilnimi rastlinami karakteriziran kot Z (zdravilo) in ga zeliščarji v svojih pripravkih ne smejo uporabljati, pa si mnogi z njim še vedno pomagajo, tako da čaju dodajo list ginka. List ginka vsebujejo preko 200 spojin in učinkovin, ki delujejo proti holesterolu, povečajo elastičnost žil, delujejo kot antioksidanti proti prostim radikalom in vplivajo na delovanje možganov.

Na kitajskem ginko velja za »drevo spoznanja«. Včasih so v tradicionalni kitajski medicini uporabljali tudi ginkova semena, ki imajo znatno antibakterijsko delovanje in so z njimi zdravili tuberkulozo. Še danes jih ponekod uporabljajo za kulinarično delikateso na porokah, saj surova veljajo za afrodizijak. Semena zahtevajo posebno pripravo, sušenje in praženje. Semena, ki padejo direktno iz drevesa, namreč vsebuje snovi butanojske kisline in dajejo neprijeten vonj po žarke masti. To je razlog, da po svetu sadijo predvsem moška drevesa ginka. V naravi tako ginko ostaja ogrožena in zaščitena vrsta ter je njegovo varovanje posebnega pomena.

Ginko pa ni preživel le Hirošime, ampak dolgo pred tem tudi dinozavre. Še predno so bili dinozavri, je bil ginko. Danes velja za živi fosil, ogroženo vrsto in neverjetno zdravilno rastlino.