Finančni stres – kaj je to?

Finančni stres je čustveno stanje posameznika, ki je v večini povezano s pomanjkljivim znanjem o ravnanju z denarjem. Vzrokov za nastop finančnega stresa je veliko, od izgube službe, ločitve, nenadnega večjega izdatka, planiranje dopusta, prehod v pokoj, itn… Vsakemu izmed teh življenjskih dogodkov je skupno to, da ljudje finančni stres doživljajo vedno znova, ko na spremembo situacije niso pripravljeni – tako psihično, kot tudi finančno.

Finančni stres se pojavi takrat, ko vidimo, da finančno ne bomo zmogli premostiti bremena, ki ga imamo – bodisi, da gre za nenadni dogodek (pokvari se avto in je potrebno večje popravilo), ali za vnaprej znan dogodek (šele ko se upokojimo, ugotovimo, da smo v aktivnih letih premalo varčevali in zdaj ne zmoremo vseh finančnih bremen.)

Finančno nepismen – velika verjetnost pojava finančnega stresa?

Finančni stres je eden najpogostejših vzrokov za nastop depresije, za to bolezen pa vemo, da naj bi v tem stoletju zasedla drugo ali celo prvo mesto po številu bolnikov. Ker živimo v svetu, v katerem je potrebno z denarjem zagotoviti osnovne življenjske dobrine in lahko le z denarjem poskrbimo za kvaliteto življenja, moramo znati ravnati z njim. Ker se o tem v šolah ne učimo, spremenjene razmere pa nalagajo vsakemu posamezniku skrb za prihodnost na njegova pleča, ni nič nenavadnega, da ima večina ljudi večkrat v življenju težave, povezane s finančnim stresom. V kolikor se te težave kopičijo, lahko zbolimo tudi duševno zaradi težav, ki nam jih prinaša neodgovorno ravnanje z denarjem.

Verjetno za finančnim stresom trpi večina tistih, ki so tudi finančno nepismeni. Teh pa je v naši družbi (po različnih statistikah) vsaj dobrih 80 odstotkov, če ne celo več. Neobvladovanje osebnih financ je najpogostejši vzrok za veliko različnih oblik finančnega stresa. Finančno pismen posameznik namreč dobro obvladuje kontrolo nad denarjem in mesečno investira za najpomembnejše finančne cilje (pokojnina, šolanje otrok, zlata rezerva, nepremičnina), del sredstev (vsaj 3 mesečne plače) pa ima vseskozi na voljo kot rezervo v primeru nenadnih, večjih izdatkov.

Kako se rešiti finančnega stresa?

Finančni stres zagotovo daleč najbolje omejimo, če pridobimo kontrolo nad denarjem in predvsem občutek, da ne delamo za denar, ampak da denar dela za nas. 5 korakov, s katerimi se najlažje znebimo finančnega stresa so:

  1. Sprememba miselnosti – rek, da ˝naš način razmišljanja rodi dobre ali slabe rezultate˝ je še kako resničen. Zato je potrebno paziti, kaj mislimo, posebej pri mislih o bogastvu, denarju, obilju. To, kakšen imamo danes odnos do našega denarja, se lepo vidi v trenutnem stanju na našem transakcijskem računu. Zato moramo skrbno izbirati misli o denarju in predvsem ugotoviti, katera so tista omejujoča prepričanja o denarju, ki jih nosimo s sabo (Bolje biti zdrav, kot bogat!) in jih spremeniti v podpirajoča prepričanja (Kje pa piše, da ne smem biti zdrav in bogat hkrati?).
  2. Kontrola nad denarjem – ljudem uhaja mesečno vse preveč dragocenega denarja, ker nikoli ne analizirajo svojih izdatkov in prihodkov. Natančna mesečna analiza vsak mesec pokaže ali nam ostaja dovolj denarja glede na naše prihodke ali nam ga mesečno preveč uhaja za stvari, ki niso nujne in jih ne potrebujemo takoj. Šele z analizo lahko omejimo stroške, povečamo prihodke in pozitivno razliko nato investiramo dalje.
  3. Živite naravni standard – ˝Ljudje kupujejo stvari, ki jih ne potrebujejo, z denarjem, ki ga nimajo!˝ Vse preveč ljudi je danes ujetih v potrošniško mrzlico in živijo umetni standard – to pomeni, da živijo daleč nad svojimi finančnimi zmožnostmi in so v dolgovih ter prezadolženi. V tem standardu so ljudje tisti, ki plačujejo obresti. Naravni standard je veliko bolj zaželjen in pomeni, da posamezniki živijo znotraj svojih finančnih zmožnosti in so v tem primeru oni tisti, ki obresti prejemajo (ker investirajo in prejemajo pasivne prihodke od svojih investicij).
  4. Zmanjšajte stroške – prav je, da so ljudje osredotočeni na višje in visoke prihodke, a v praksi se zelo pogosto pokaže, da če nisi navajen delati z majhnim denarjem pametno, potem ne boš delal pametno niti z višjimi sredstvi. Zato je potrebno imeti svoje izdatke pod kontrolo in se pri nakupih včasih iskreno vprašati: Ali res rabimo vse, kar danes kupujemo? A ne le to. Že pri sami mesečni analizi izdatkov lahko ugotovimo, da bi z zamenjavo mobilnega operaterja ali ponudnika elektrike veliko prihranili, kaj šele, če investiramo v energetsko prenovo hiše, stanovanja ali bodisi zamenjamo samo navadne žarnice z led svetili.
  5. Pridobite znanje o investiranju in pozitivno razliko ves čas investirajte – finančni stres bi moral biti v celoti odpravljen, ko posameznik doseže svojo lastno finančno neodvisnost. Ta pa je mogoča predvsem s pametnimi in postopnimi investicijami. Ko dosežemo dovolj veliko glavnico, ki omogoča izplačevanje mesečnih prihodkov v višini naših izdatkov, smo finančno svobodni. Pomembno je, da imamo znanje o tem, kako pravilno razpršeno investirati in predvsem, da to počnemo vseskozi, vsak mesec.

Pokojnina – stres, ki bo uničil nepripravljene

Največji finančni stres se dokazano dogaja ob upokojevanju in se bo verjetno, glede na demografska pričakovanja, še povečeval. Ljudje namreč ekstremno podcenjujejo trenutne in prihodnje razmere pri upokojevanju, kjer se v večini, že danes, prihodek upokojenca zniža v povprečju za 50 odstotkov.

Ker nam prihodki v pokoju upadejo, je pomembno, da imamo do takrat privarčevano dovolj veliko glavnico, katere donosi nam omogočajo izplačevanje dodatne mesečne rente. A pred vsemi investicijami na finančne trge je pomembno, da dosežemo energetsko neodvisnost z investicijami v obnovljive vire energije, cenovno ugoden način ogrevanja ter električno mobilnost. S tem na dolgi rok povsem znižamo stroške elektrike, ogrevanja in mobilnosti in smo pripravljeni na upokojitev z nizkimi stroški, vmes pa je smotrno prihranke investirati.

Prihranke, ki ostajajo, bi glede na trenutno situacijo na trgu sam investiral po naslednjem razporedu:

40% delniški trgi – delnice kvalitetnih podjetij + ETF skladi (različni naložbeni sektorji)

20% fizično zlato

5% fizično srebro

15% kriptovalute – izbrani projekti, ki obetajo doprinos razvoju blockchain tehnologije

20% nepremičnine – nakup manjše nepremičnine z namenom oddajanja v najem

Pri investiciji 5.000 € enkratno in 200 € mesečno bi po 20 letih investiranja pri 9 odstotni letni obrestni meri prišli do glavnice, katere obresti bi pri nespremenjenem donosu v prihodnje znašale 1.064,64 € mesečno. To pa je gotovo že zelo lep znesek, ki pomaga ohraniti visok standard življenja tudi v pokoju.

Pred vsemi ostalimi investicijami investirajte vase!

Velikokrat je napačno in zelo zmotno prepričanje, ki pravi, da lahko samo z dobrimi investicijami na finančne in druge trge obogatimo. Vsekakor to drži, a ne pozabite, da je veliko bolj pomembno, da najprej investirate vase in v svoje znanje. In ne le v znanje, v prvi meri predvsem v vaš način razmišljanja. To je namreč tisti ključni in najbolj pomemben temelj iz katerega lahko nato vzniknejo vsa bogastva, ki si jih v življenju želite. Ne le finančno bogastvo, predvsem bogastvo odnosov, ljubezni, sočutja in odgovornosti do družbe. S tem pa vsekakor zelo omejite ali celo izkoreninite pojav stresa, ne le finančnega.

Kako se s praktičnimi prijemi spoprijeti s finančnim stresom? O tem več na naši junijski delavnici!

VEČ INFO O DOGODKU TUKAJ >>>

Matjaž Štamulak, upravljalec premoženja in investicijski svetovalec

Pustite komentar