Kako preprečiti plesen?

Poleg temperature in onesnaženosti je količina vlage v zraku tretji najpomembnejši indikator kvalitete. Relativna zračna vlaga pomembno vpliva na dobro počutje. Za doseganje udobne in zdrave zračne klime v prostorih je priporočljivo pogosto, a kratkotrajno zračenje na prepih ter kontroliranje relativne vlažnosti zraka s higrometrom. Vedno, ko se pojavi energetska težava ter se začne razmišljati o prenovi ali novogradnji, je takojšen pogovor z energetskim svetovalcem daleč najboljša odločitev.

Svetovanje gre vedno v dve smeri. Odstranjevanje vzrokov, ki je praviloma Sizifovo delo in/ali odstranjevanje posledic. V prvem delu prispevka bomo spoznali zrak in vlago v njem, v drugem pa napotke za kvalitetno bivanje in odpravo plesni.

Izvori vlage

Plesen v bivalnih prostorih spada med najbolj nadležne spremljevalce sodobnega bivanja. V vsaki stavbi, razen v kvalitetno izolirani in prezračevani, ima plesen na toplotnih mostovih obilo možnosti razvoja. Kondenzirana vlaga in temperatura od 0°C do 40°C sta osnovna pogoja. Zato je jalovo odstranjevanje posledic (to je plesni), saj z odpravo vzrokov vlaženja odide tudi plesen. Odstranitev vzrokov ni vedno enostavno, saj moramo ugotoviti izvor vlage. Zunanja je posledica slabe hidroizolacije, zamakanja iz žlebov, slabe vodovodne napeljave ali strehe.

Notranja vlaga se kondenzira na toplotnih mostovih oboda stavbe. Običajno se pojavi v zgornjih vogalih in za neprezračenimi elementi ob zunanjih stenah (omare). Njen izvor so rože, sušenje perila, kopanje, dihanje, kuhanje,… Povprečna 4 članska družina v 24 urah proizvede med 10 do 15 litrov tekočine. Iz bivalnih prostorov jo odstranimo s prezračevanjem skozi okna ali mehansko skozi prezračevalni sistem.

Količina vlage v zraku

Vedno jo izkazujemo dvojno. Enkrat kot relativno, drugič kot absolutno vlago.

  • Relativna je odvisna od temperature zraka. Optimalna je med 40% in 60%, idealna 50%, višja od 80% povzroča plesen. Relativna vlažnost se zniža v zimskem času, ko se po prezračevanju hladen zunanji zrak v prostoru ogreje.
  • Absolutna izraža največjo količino vlage (v gramih), ki je lahko v m3 zraka in je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Kolikor stopinj ima zrak, približno toliko gramov vode je lahko v njem. Pri 5°C je v zraku lahko največ 5 g vode, kar pomeni 100% vlažnost. Pri 22°C je v zraku lahko največ 22 g vode, kar zopet pomeni 100% vlažnost. Sedaj lažje razumemo, zakaj s hladnim zimskim zrakom »sušimo« naše bivališče.

plesen doma

Vzrok za plesen  na sliki je zunanji in notranji. zunanji je toplotno neizoliran temelj in fasada, ter slaba hidroizolacija temeljev. Notranji je neizoliran tlak in bivalna vlaga, ki se kondenzira na toplotnem mostu.

Viri vodne pare v stanovanju

Velja ocena, da povprečna 4 članska družina v 24 urah  »pridela«  od 10 do 15 litrov tekočine.

  • V mirovanju oddamo z dihanjem in znojenjem povprečno 50 g/h, če spimo 8 ur, so to 4 dl.
  • Med zmernim delom oddamo povprečno 100 g/h, med napornim okrog 200 g/h.
  • Med kopanjem ene osebe v kopalni kadi gre v zrak 1100 g, med tuširanjem pa 1700 g (1,7 litra).
  • Kuhanje proizvede 400 – 900 g/h.
  • Odprt akvarij odda okrog 180 g/h, kar pomeni več kot 4 litre v 24 urah.
  • Ena lončnica odda 15 – 25 g/h.
  • En pralni stroj (4,5 kg) sušečega se perila odda 50 – 200 g/h.
  • Pomivalni stroj nam ovlaži zrak za 200 g na cikel pomivanja, pralni stroj pa 200 – 350 g na cikel pranja.

plesen v kuhinji

Plesen nad kuhinjskimi omaricami v zadnjem nadstropju bloka je nastala zaradi zunanjih in notranjih napak. Zunanje, ki jih lastnik težje odpravi, so trije gradbeni elementi brez toplotne izolacije. To so fasada, betonski napušč in strop proti hladni podstrehi. Notranja je ena. Kuhinjske omarice so tesno montirane na zunanjo steno, kar preprečuje vertikalno strujanje zraka.

Kaj pravijo predpisi

Po sanitarnih in tehničnih predpisih je potrebno vsako uro v naseljenem stanovanju zamenjati skoraj ves zrak (70 %) v vseh bivalnih prostorih. Ko je stanovanje prazno (delo, šola), je potrebna urna zamenjava 30 odstotna. Svež zrak potrebujemo za dihanje, a bolj kot za kisik, je prezračevanje nujno zaradi odstranjevanja zračne vlage ter vonjav zaradi izhlapevanja iz teles in z dihanjem ustvarjeni ogljikov dioksid (CO2). Previsoke koncentracije CO2 v bivalnih prostorih so pravi razlog utrujenosti, zaspanosti, manjši zbranosti ter zaznavanje »zatohlega, zadušljivega, porabljenega zraka«.

Prepričanje, da obodne stene »dihajo«, to pomeni, da prevajajo vlago iz bivalnih prostorov ven, je ravno toliko pravilno, kot je resnično tisto, da ljudje »dihamo« skozi kožo. Količina vlage, ki gre skozi stene je zanemarljiva, največ 3 %, običajno okrog 1 %. Zato se moramo preprosto odločiti. Ali bomo zrak izmenjavali v rednem prezračevanju skozi okno (brezplačno, energetske izgube, nihanje kvalitete zraka) ali skozi prisilno prezračevanje z rekuperatorjem (investicija, izkoristki okrog 85 %, vedno enaka kvaliteta zraka).

„Dihanje” oken

Pogost vzrok nastanka plesni je menjava oken pri starejših stavbah. Zaradi dobrega tesnjenja ni več „avtomatskega” prezračevanja, kot pri starih oknih. (Pre)dobro tesnjenje je torej pravi razlog, ne pa okvirji oken (PVC, leseni, kovinski, kombinirani). Še manj pa prepričanje, da lesena okna „dihajo”. To je zgolj občutek, saj les ne sme „dihati”. V nasprotnem bi les deloval (se zvijal), kar bi zmanjšalo tesnenje in oteževalo odpiranje.

plesen

Plesen se preko zime razbohoti na vseh toplotnih mostovih. Na fotografiji vidimo pogost vzrok, ki pa ni PVC okno (v tej situaciji bi plesen bila tudi na lesenem), temveč zunanje kamnite poličke. Položene na malto so močan toplotni most. Dodaten razlog za plesen je neučinkovito prezračevanje in (pre)velika zračna vlaga.

2000 besed

Ker ena slika pove več kot 1000 besed, si za vedno zapomnimo spodnji dve fotografiji. Na obeh sta predstavljena šolska primera toplotnih mostov, ki se kar dogajajo in dogajajo.

Fasada

Prostor okrog okna ne omogoča toplotne izolacije špalete v isti debelini, kot fasado, zato bo tu nastal toplotni most. Okno ni montirano energetsko učinkovito, zato bodo tu ventilacijske izgube na stiku zidu in okenskega okvirja. Okenska polička, montirana z betonom, bo nov toplotni most.

toplotni most

Zunanje stopnice  vpete v obodni zid, bodo povzročile enake težave kot neizoliran balkon. S prenosom hladu preko zida v notranjost, se bo na tem toplotnem mostu kondenzirala notranja vlaga, tej sledi plesen.

Odprava plesni

Odprava plesni brez odprave vzrokov je težavna, a mogoča. Ne pozabimo, da je plesen, podobno kot vročina pri človeku, le vidni znak napak bivališča. Pojavila se nad 80 % vlage v zraku, zato z različnimi ukrepi vzdržujemo relativno zračno vlago med 40 in 60 %, idealna je 50 odstotna. V vsakem primeru je priporočljivo, če ne že nujno, spremljati delež vlage v zraku s pomočjo higrometra. Za reguliranje (nižanje) relativne zračne vlage v bivalnih prostorih imamo na voljo tri ravni ukrepov, izbiro »zdravila« prilagodimo težavnosti »bolezni«.

Brezplačni organizacijski ukrepi so učinkovito prezračevanje, odstranjevanje vzrokov nastanka vlage in odmik pohištva od zunanjih sten. Te ukrepe sicer priporočam za vsa stanovanja, ne glede na težave s plesnijo.

Če nam ne prinesejo želenega rezultata, moramo poseči po malih investicijah. Sem uvrščamo ogrevanje bivalnih prostorov na višjo temperaturo, pogostejše prezračevanje,  uporabo razvlaževalca zraka in izolacijske barve.

Večja investicija, a najboljša in edina priporočljiva rešitev, je odprava vzrokov, kar pomeni dober ovoj stavbe brez toplotnih mostov. Sem spada tudi centralni prezračevalni sistem z rekuperatorjem. Šele po trajnem znižanju relativne zračne vlage na 40 – 60 % se lotimo obnove zidnih opleskov, saj smo s temi ukrepi za vedno odstranili vzroke plesni.

Odstranitev plesni

Ko smo uspešno odpravili vzroke nastanka plesni z enim ali več opisanih ukrepov, se pred opleskom lotimo še odstranitve plesni z enim od namenskih preparatov. Pri vseh je potrebna previdnost pri delu ter zaščita telesa, rok, ust in oči. Predvsem pa je potrebno prebrati navodila, saj so to agresivne kemikalije. Po opravljenem delu je obvezno prezračevanje prostorov tudi zato, da se odpravi neprijeten vonj. V praksi se kot učinkoviti izkažejo sredstva z aktivnim klorom, zelo uporabna je tudi nerazredčena varkina.

Članek je za vas pripravil energetski svetovalec: Bojan Žnidaršič, udika

http://svetovanje.vitra.si

Vir fotografij: http://nep.vitra.si

VEČ O INTERAKTIVNEM ONLINE SEMINARJU >

Prvi koraki do neodvisnosti

Zgradite svojo neodvisnost na področju financ, energije, zdravja in miselnosti s pomočjo vrhunskih strokovnjakov!

Online seminar Prvi koraki do neodvisnosti, ki prinaša dragoceno znanje s področja financ, miselnosti, zdravja in energetike. Na enem mestu smo zbrali strokovnjake, ki delijo uporabno in koristno znanje, ki ga za napredek in svobodo potrebujemo vsi. Projekt je izjemno dobro pripravljen in vsebuje naravnost fantastične vsebine, ki vam bodo zagotovo pomagale pri razumevanju pomembnosti ravnovesja.

Zadovoljivo obvladovanje financ, dobra samopodoba, skrb za svoje telo, izpolnjujoči odnosi in zadovoljivo bivanje so recept za notranji mir.

VEČ O INTERAKTIVNEM ONLINE SEMINARJU >

Pustite komentar