Kamin

Kurilne naprave so različne, prostore lahko ogrevajo lokalno s sevanjem ali centralno preko radiatorjev, tal, stene, stropa ali toplozračnega sistema. V Sloveniji je najbolj pogosto centralno ogrevanje s kurilno napravo v kleti (kurilnici), kar pa ni edina možnost. Tehnološke izboljšave omogočajo, da kamin za naklonjenost uporabnikov skoraj enakovredno tekmuje s klasičnimi kotli. Pred odločitvijo je potreben tehten premislek, saj nam bo kamin – kot sekundarna, primarna ali edina ogrevalna naprava – pripeljal v dnevno sobo kurilnico. Pri uporabi pelet je to še sprejemljivo, pri uporabi polen pa vprašljivo.

Kamin v središču velike sobe jo brez težav ogreje

Krušna peč je prijeten vir toplote

Sodobna lončena peč je pogosto centralna točka dnevne sobe

Delovanje in uporabnost

Kamin je toplozračni ali toplovodni. Prvi ogrevajo prostore lokalno s sevanjem, drugi pa s sevanjem in preko ogreval. Pri slednjih lahko ogrevamo tudi sanitarno vodo. Pogosto se za kamin odločijo tudi stanovalci v blokih, kjer se ne morejo dogovoriti o režimih ogrevanja in merjenja. V tem primeru je treba predhodno preveriti stanja dimnika in možnost etažne priključitve nanj.

Kako izbrati?

Kamin (pre)pogosto kupujemo na podlagi všečnosti, pozabimo pa na tehnične karakteristike in dovod zraka

Izbira „najlepšega” kamina je omejena z domišljijo uporabnika in globino žepa. Več pozornosti in poglobljen razmislek pa bo potreben pri tehničnih karakteristikah. V prispevku bom izpostavil vse najpomembnejše elemente. Pomagali bodo pri odločanju za optimalni kamin, kar je odvisno od vloge, ki mu jo bomo dali. Če bo le okras in zakurjen nekajkrat na leto – takih je izjemno veliko, kljub prepričanju o pogosti uporabi – preskočite vse nasvete in izberite tistega, ki vam pade v oko. Popolnoma drugače je treba izbirati kamin, ki bo primarni ali celo edini vir ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Odločitve je treba sprejeti pred prvim obiskom trgovine, najbolje skupaj z energetskim svetovalcem. V nadaljevanju navajam nekaj informacij za lažjo izbiro.

Starinski gašperček je primeren za okras in ogrevanje

Odprti kamin

Teh je malo, praviloma jih entuziasti naredijo sami. So sestavni del opreme prostora, energijski izkoristki so majhni, če so odprti se iskre od prasketanje polen zaščiti s premično mrežo. Običajno se zakurijo nekajkrat letno, zato ni nujen dovod zunanjega zraka do kurišča. Imajo pa eno slabost, saj je skozi dimnik odprtega kamina – kljub (netesni) zapori – stalno odvajanje toplega zraka iz prostora. Na to mnogi pozabijo, zato jim kamin jemlje toploto, namesto da bi ogreval.

Odprt kamin je sestavni del opreme prostora

Štedilniki

Tudi štedilnik je del ogrevalnega sistema. Če ima vgrajen toplotni izmenjevalec (pogosto imenovan „register”) je lahko primarna ali sekundarna kurilna naprava. Nerodno je le to, da imamo potem v kuhinji kurilnico. Na podeželju velja, da „mame” kurijo štedilnik vse dni. To dejstvo se da izrabiti tudi za ogrevanje prostorov. Štedilnik je pravzaprav etažni kotel na drva. Z močjo 15 – 20 kW že zadostuje za ogrevanje sanitarne vode in prostorov povprečne slovenske hiše. Če ima vlogo pretežne ali celo edine kurilne naprave, se mu v drugem prostoru doda še hranilnik tople vode (HTV) in bojler.

Sodobni štedilniki so visoko energetsko učinkoviti

Zidan štedilnik je primeren za kuhinje in ogrevanje

Štedilnik in toplo ležišče si lahko zgradimo tudi sami

Toplozračni kamin

Izbira je velika. Odvisno od namena uporabnosti, intenzivnosti kurjenja ter oblikovalskih prioritet si lahko vsakdo najde svojega in optimalnega. Ena od prvih odločitev je izbira potrebne moči. Ta je odvisna od površine ogrevanja v m2 (bolje od prostornine) in kvalitete toplotnega ovoja. Načeloma velja, da potrebujejo starejše hiše približno 1 kW za 10 m2 (10 kW za 100 m2), novejše in bolj izolirane pa približno 5 kW za 100 m2. Za toplovodni kamin – ta ogrevajo sanitarno vodo in prostore – se doda približno 50 % moči. Številke so seveda samo orientacijske.

Toplovodni kamin

Tudi v tem segmentu je izbira velika. Je pa zelo priporočljivo, da tak kamin vključimo že v načrt hiše, ali pa ga zgradimo pri večji energetski prenovi. Nujno je treba zgraditi dovod zunanjega zraka do kurišča ter preveriti premer in kondicijo dimnika. Poiskati je treba tudi prostor za HTV za kamin na polena, bojler za sanitarno vodo ter ostale elemente ogrevalnega sistema (tlačna posoda, črpalke…). Tak kamin brez težav ogreva stavbo visokotemperaturno preko radiatorjev ali nizkotemperaturno preko talnega, stenskega ali stropnega ogrevanja.

Drva ali peleti?

Sodoben kamin na pelete je primeren tudi za stanovanja v blokih

Drva so pol cenejša od pelet, če jih pripravimo sami, so “brezplačna”. Sušiti se morajo vsaj 2 leti, z njimi je nekaj več dela, zahtevajo več prostora od pelet, kamin greje brez elektrike (spomnimo se na žled februarja 2014 in tedenske izpade elektrike). Kurjenje je ročno, če nas ni doma, ogenj ugasne. Peleti omogočajo udobje kot kurilno olje, plin ali toplotna črpalka. Ogrevanje je avtomatizirano, vključno s časovnimi nastavitvami in programiranjem delovanja.

Dimnik

Za dobro delovanje vsakega ogrevalnega sistema – torej tudi za kamin – je treba uskladiti vse elemente sistema. Kot pri verigi, tudi pri ogrevalnem sistemu določa moč najšibkejši člen. Za optimalno delovanje je treba izbrati tudi pravi dimnik. Ta je lahko obstoječi, lahko vanj vstavimo kovinsko tuljavo ali pa gre na fasado zunanji dimnik. Ta je primeren za novogradnje ali prenove, saj je med notranjo kovinsko tuljavo in zunanjo kovinsko zaščito toplotna izolacija, ki preprečuje kondenzacijo dimnih plinov.

Ne pozabimo na zaščito, saj se na vročem kaminu lahko hitro opečemo

Razmislek pred nakupom

Zunanji zrak

Praviloma potrebuje kamin za gorenje 20 do 30 m3 zraka na uro. Če kamin ni priključen na zunanji dovod, bo za gorenje porabljal zrak iz prostora. To pomeni, da bo počasi začelo zmanjkovati zraka za dihanje, posledično pa se bo poslabšalo tudi naše počutje.

Poraba elektrike

Kamin na pelete potrebuje za delovanje manj kot 20 W elektrike na uro. Največ – 200 W – jo porabi vžigalni fen v času vžiga, ki praviloma traja 5 do 10 minut.

Zalogovnik peletov

Običajno ima kamin zalogovnik za 15 – 17 kg, kar pomeni ena vreča peletov. Običajno ta zadostuje za en dan ogrevanja približno 100 m2 ne preveč dobro izoliranega objekta, pri – 15 stopinj Celzija zunanje temperature.

Obloga iz kamna

Akumulacija toplote je lahko pomemben del odločitve. Večja teža obloge (kamen, pečnice, šamot) zagotavlja daljše ogrevanje z akumulirano toploto. Slabost je v tem, da se kamin kasneje ogreje.

Ventilator

Ventilator za izpih zraka v prostor je dvorezen meč. Na eni strani omogoča hitro kroženje toplega zraka po prostoru (toplozračno ogrevanje). Vsak ventilator šumi, hitro kroženje zraka raznaša prah po prostoru. Dobro oblikovana kaminska peč ne potrebuje ventilatorja in s tem trošenja elektrike, saj se s konvekcijo zagotavlja dovolj dobro kroženje zraka.

Glasnost delovanja

Pri polenih ni problem, je pa lahko pri peletih, kjer hrup ustvarja sistem doziranja peletov. Najmanj glasna je zvezna regulacija polža za dozirni sistem peletov. Cenejši kamin ima praviloma vgrajeno cenejšo in bolj hrupno tehnologijo.

Servis

Pred nakupom določenega modela je treba preveriti delovanje pooblaščenega servisa, odzivni čas, založenost z rezervnimi deli in ceno ure za izredna popravila ali redni letni servis. Tega sicer lahko opravimo tudi sami, najmanj enkrat letno. Za kamin na pelete je potrebno opraviti redni vzdrževalni servis med 700 in 1.000 kg peletov, na polena pa na vsakih 4 – 5 m3 drv. Temeljit servis se priporoča na 2 – 3 leta. Takrat se kamin razstavi in očisti tudi tiste vitalne dele, do katerih sami nimamo dostopa. Strošek je okrog 80 EUR + DDV, pri daljših razdaljah se običajno obračuna tudi kilometrina.

Ogenj ima čarobno moč, oblikovanje omejuje le domišljija

Kam po nasvete?

Kamin je ogrevalna naprava, ki mora biti pravilno dimenzionirana ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih priporočil. Zato se strošek plačila strokovnemu energetskemu svetovalcu zelo hitro obrestuje. Vsa ta podpora je namenjena investitorju, da ne ponavlja napak, ki izhajajajo iz neznanja ali slabe informiranosti. Več kot očitno je, da potrebuje investitor veliko znanja. Zato je naložba v enodnevno delavnico »Vse, kar morate vedeti o novogradnji ali prenovi« daleč najbolj dobičkonosna naložba. Mansarda vam bo hvaležna. Več o delavnici: https://neodvisnost.si/delavnica-novogradnja-prenova

Članek je za vas pripravil energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič, udika

Prijave na svetovanje: http://svetovanje.vitra.si