Eni pričakujejo krizo, drugi so optimistični

V letošnjem letu mineva natanko 10 let od nastopa svetovne finančne krize, ki je v letu 2008 oklestila borzne tečaje, gospodarstvo, zaupanje v bančnem sektorju ter pustila precejšnje posledice v vsakdanjem življenju posameznikov po vsem svetu. Kriza, ki je bila takrat posledica poceni denarne politike, nezadržne rasti cen nepremičnin v Ameriki in hibridnih, hipotekarnih obveznic je skorajda ustavila finančni svet in le malo je takrat manjkalo, da bi šel na kolena celoten bančni sistem po celem svetu.

10 let po teh dogodkih se zdi, da je svet danes drugačen in bolj pripravljen na morebitno krizo.

A to drži le deloma. Politika je večinoma prepričana, da se omenjeni finančni pretres ne more kar tako ponoviti, različni finančni strokovnjaki in analitiki pa so mnenja, da je svet danes še slabše pripravljen na morebitno novo krizo kot pred 10 leti.

Borzni indeksi nemirni

Vsi, ki investirate prihranke na delniške trge (bodisi preko vzajemnih skladov, ETF skladov ali delnic) ste v preteklih tednih zagotovo zasledili nemirna gibanja in precejšnja znižanja vrednosti večine delniških tečajev po svetu.

Od leta 2008 dalje smo bili namreč vseskozi v naraščajočem trendu rasti večine delniških tečajev – posebej sta prednjačila ameriški borzni indeks in tečaji tehnoloških delnic, ki so v zadnjem desetletju porastle največ (Facebook, Google, Netflix, Amazon, Nvidia, Apple). Omenjene delnice so bile v preteklih letih glavni generator rasti ameriškega borznega indeksa in njihovo kratkoročno ohlajevanje ima lahko velikanske posledice – in to ne le v Ameriki.

Po statistiki se ciklusi na borznih trgih (rastoči trend, padajoči trend) menjajo v povprečju med 7 in 9 letom, mi pa se trenutno nahajamo že v 10 letu neprekinjene rasti večine delniških indeksov po svetu.  Finančni strokovnjaki, kot je Peter Schiff, omenjeno situacijo razglašajo kot največji balon premoženja do sedaj – po Schiffovih besedah se trenutno ne nahajamo zgolj v balonu delniških tečajev, ampak je po njegovem mnenju prenapihnjena tudi celotna Ameriška ekonomija.

Ameriška centralna banka poka balonček?

V letu 2008 je Ameriška centralna banka (FED) sunkovito ukrepala ob razvoju takratne finančne krize in težav z likvidnostjo v bančnem sistemu. Obrestne mere so se takrat spustile proti ničli in v zadnjih letih je s presežno likvidnostjo in ohranjanjem nizkih obrestnih mer FED pomagal napihovati delniški balon in posledično zelo pomagal tudi k okrevanju gospodarstva.

Že nekaj časa FED postopoma dviguje obrestne mere, saj smatra, da je gospodarstvo v ZDA že pripravljeno na omenjeni dvig. Jim Rogers, dober poznavalec in priznan finančnik, je v enem izmed zadnjih intervjujev omenil verjetnost, da bodo ravno omenjena dejanja Ameriške centralne banke počila balon na delniškem in tudi obvezniškem trgu. Rogers je še dodal, da je omenjeni balon eden izmed največjih do sedaj in da pričakuje precej daljši in bolj boleč padec od krize v letu 2008.

Smo se kaj naučili iz leta 2008?

Strokovnjaki revije The Economist so se v zadnji izdaji številke razpisali o tem, kako boleča bo naslednja recesija. Ne dvomijo o tem, da jo bomo doživeli, sprašujejo se le o tem, kaj bi lahko povzročilo njen začetek. Mnenje strokovnjakov je, da se bomo z naslednjo recesijo spopadli veliko težje, kot v letu 2008, saj bodo imele centralne banke na voljo manjši manevrski prostor, vlade pa zaradi nakopičenih dolgov s svojo fiskalno politiko ne bodo mogle pretiravati.

Ko pogledamo rast višine javnega dolga v zadnjih letih, lahko ugotovimo, da se iz leta 2008 očitno nismo nič naučili.

V razvitih gospodarstvih se je javni dolg v povprečju že povzpel nad 100 odstotkov letnega BDP-ja in je v povprečju za kar 30 odstotkov višji, kot je bil še leta 2007. Na prepihu trenutne medijske pozornosti v Evropi je Italija, ki se vse težje sooča s servisiranjem svojega dolga.

Z velikim nakopičenim dolgom se sooča tudi kitajski podjetniški sektor, ki leta 2009 še sploh ni bil zadolžen, zdaj pa dolg kitajskih podjetij dosega že preko 450 milijard dolarjev. Izhod iz zadnje večje finančne krize je bil omogočen predvsem s povečevanjem dolgov, kopičenjem obveznic in tiskanjem denarja za odkup le teh. Kaj bomo storili tokrat, če se kriza ponovi?

Že nekaj let smo poskusni zajčki monetarne politike centralnih bank po svetu. Takšnih ukrepov od sedaj ni izvajal še nihče. Zato nihče z gotovostjo ne more napovedati, kakšen bo izid omenjenih posegov.

Kako reagirati, da zaščitimo svoje prihranke?

Če ste imeli do danes večino vaših prihrankov investiranih v delniške trge po svetu in ste z investicijo ustvarili nadpovprečen donos, potem bo čas za vašo reakcijo. Kljub temu, da nihče ne more z gotovostjo napovedati prihodnosti, je trenutne velika verjetnost, da se nadpovprečni donosi, ki so bili doseženi v preteklih 10 letih verjetno ne bodo ponavljali v nedogled. Večja verjetnost je, da bomo doživeli večje popravke na borznih tečajih.

V ta namen bi bilo dobro razmisliti, kaj trenutno storiti pri različnih naložbenih možnostih.

Delnice in vzajemni skladi, ETF skladi

Kjer so bili v preteklih letih doseženi nadpovprečni dobički, bi jih bilo potrebno realizirati in sredstva prenesti v varnejše oblike naložb. Nadpovprečen letni donos od leta 2008 dalje nam mora dati jasen signal za umik in postopen vstop vnovič ob ugodnejših vrednotenjih. Za trenuten vstop preverite predvsem naložbene razrede, ki so še vedno zelo nizko (surovine).

Obveznice

Do tega trenutka precej stabilen in varen naložbeni razred. Ob pojavu višje inflacije in težavah zaradi nakopičenih obveznic omenjeni naložbeni razred lahko ne bo vnovič odigral vloge varnega zatočišča. Priporočam podrobno spremljanje trga in morebiten skok iz obveznic v naložbene razrede s potencialom ohranitve kupne moči premoženja.

Zlato in plemenite kovine

V padajočem trendu že vse od leta 2011; ravno v trenutni situaciji se ta naložbeni razred kaže kot zanimiva alternativa in nujen dodatek v portfelj vsakega posameznika. Če bomo priča monetarnim težavam in višji inflaciji, si boste želeli imeti del portfelja v zlatu.

Bančni depozit

Sicer za depozit ali vezano vlogo na banki ne dobimo skoraj nič obresti, a del premoženja, ki je namenjen denarnim naložbam, mora biti razpršen tudi v ta del. Vsekakor je denar v krizi kralj, saj lahko investirate v dobre projekte po znižani ceni, zato okrepite del gotovine in denarnih naložb, ki pa jih trenutno ne bi bilo smiselno vezati dolgoročno.

Nepremičnine

Zanimiv naložbeni razred, ki je prav tako kot delnice, od leta 2008 dalje v strmem, naraščajočem trendu. Tudi cene stanovanj v Ljubljani so se vrnile krepko nad nivo leta 2008. V tem trenutku kaže, da bi bilo dobro unovčiti in kaj prodati zaradi dobrih cen na trgu ter z nakupom morebiti malce počakati.

Kriptovalute

Nov naložbeni razred, ki je v letošnjem letu izgubil precej svoje vrednosti. Še vedno velja, da v omenjeni sektor investirate del premoženja, ki ga lahko izgubite in pred investiranjem podrobno preglejte uporabno vrednost določene kriptovalute. Kriptovalute se še vedno soočajo s precej velikimi sistemskimi tveganji.

Nova kriza, nova pravila?

Najpomembnejši nasvet za ubranitev vaših prihrankov je vsekakor v tem, da podrobneje spremljate situacijo na trgih, že danes reagirate in predvsem, da imate svoje premoženje v visoko likvidnih naložbenih razredih, da lahko pridete do sredstev čim prej – in tako tudi ustrezno reagirate.

Ena najpomembnejši informacij je ta, da se zagotovo zaključuje obdobje nizke inflacije, ki nas je spremljajo precej let in s tem je močno povezano tudi trenutno dogajanje na obvezniških trgih.

Po mojem mnenju bomo v nekaj naslednjih mesecih priče zgodovinskim obratom in generacijskemu premiku, ki se bo vsekakor odrazil tako na delniških trgih kot tudi v gospodarstvu in ekonomiji ter v življenjih večine ljudi po svetu. Izkoristite spremembe in jih obrnite sebi v prid!

Matjaž Štamulak, investicijski in finančni svetovalec

Zaradi trenutno zelo aktualnega dogajanja na finančnih trgih, vam v ogled toplo priporočamo video pregled finančnih trgov, ki ga je za člane Inštituta pripravil naš novi strokovni sodelavec Domen Butala. V videu boste našli pogled na trenutno situacijo in opozorila in napotke, kako reagirati.

Za ogled videa se prijavite v svoj uporabniški račun in kliknite tukaj oz. poiščite video na članskem portalu med vsebinami s področja finančne neodvisnosti.

Če še niste naš član, pa vas vabimo, da se nam pridružite!

VEČ O ČLANSTVU >

Postanite član Inštituta!

Zagotovite si celoletni dostop do ekskluzivnih vsebin s področja financ, zdravja, miselnosti in energetike in začnite graditi svojo lastno neodvisnost!

VEČ O ČLANSTVU >
2019-01-16T14:04:42+00:005. november, 2018|Komentarji so izklopljeni za Prihranki – jih lahko nova kriza ogrozi?