Mansarda

Zima je pravi čas, da nekoristna podstreha postane mansarda. Mladi si na podstrešju radi uredijo stanovanje, pri novogradnjah pa je podstrešni del običajno namenjen spalnicam in otroškim sobam. Ob vključeni domišljiji ter ob upoštevanju vseh gradbenih in energetskih nasvetov lahko postane mansarda zanimiv dom, ki po razgibanosti prekosi marsikatero običajno stanovanje. Hkrati pa je mansarda najcenejši način pridobivanja novih stanovanjskih ali – kot vidimo na uvodni fotografiji – zelenih površin. Ugodno razmerje med ceno kvadratnega metra in kakovostjo stanovanjske površine naj bo spodbuda za tiste, ki o prenovi podstrešja le razmišljajo. Hkrati pa opozorilo na vse pasti in težave, ki se bodo pojavile ob prenovi.

Spodaj mansarda, zgoraj pa obilna izkoriščenost površine strehe

Pred začetkom

Že pri novogradnji bivalnih podstreh – še bolj pa pri urejanju neizkoriščenih podstrešij v bivalna – prihaja pogosto do napak, ki povzročajo stanovalcem obilo nevšečnosti in znatno materialno škodo. Pri tem mislim predvsem na zamakanja ter na neustrezno mikroklimo (prehladno ali prevroče, neustrezna vlaga ali prepih, zvočni mostovi ali akustika). V izogib težavam, je treba upoštevati določena pravila, ki so se razvila z razvojem streh in gradbeno fizikalnimi spoznanji. V članku bom poudaril predvsem streho, s katero se mansarda zapira zgoraj. To seveda ni dovolj, saj je običajno za preureditev podstrehe treba narediti gradbeno dovoljenje. Zato je treba še pred obiskom arhitekta natančno opredeliti in zapisati vse želje (zahteve) prihodnjih stanovalcev in jih preliti v projektno nalogo. To bo v korist stanovalcem, ko bodo usklajevali želje in arhitektom, ko bodo različne funkcije stanovanja povezovali v logično celoto. Kakor je po eni strani gradnja na podstrešju zanimiva in cenena, pa je prav zato gradbeno-tehnično zelo zahtevna. Napake in pomanjkljivosti se drago plačujejo kasneje z zamakanjem, kondenčno vlago, prepihom skozi netesna mesta, nezaželenimi posedki ali razpokami in tako naprej.

Mansarda je kompleksna gradnja

Mansarda je lahko vsa iz lesa

Ostrešje je največkrat leseno in ne prenese gradbene vlage. Za strop in predelne stene sta uporabna materiala les in mavčno kartonske plošče, za stene tudi siporex ali celo opeka. Tla običajno izdelujemo kot plavajoči pod (cementni estrih pri novogradnjah) ali pa uporabimo suhe estrihe, kjer ni potrebno dolgotrajno sušenje in ga lahko takoj obložimo z zaključnim podom (parket, pluta, preproga, itd). Pri tlaku je treba paziti na zvočno izolativnost, saj je poslušanje “spodnjih” ali “zgornjih” zelo moteče. Poglavje zase so instalacije (voda, CK, plin, telefon, TV), ki se običajno priključijo na spodnjo etažo. Tu je treba preveriti pritisk vode, premer cevi, moč ogrevalne naprave (ki bo ogrevala še dodatno etažo).

Prav tako je treba preveriti toplotno izolacijo obodnih sten. Kjer fasada ni izolirana, je treba obodne stene toplotno izolirati z notranje (slabše) ali zunanje strani (bolje). Pri izdelavi mansardnih stanovanj je potrebno paziti na osvetlitev prostorov. Če je le mogoče, se izogibamo strešnim oknom, boljše so frčade, še boljša pa okna v obodnih stenah. Senčila vedno namestimo na zunanjo stran. Upoštevati je treba tudi kje in kako so razporejene že obstoječe instalacije vodovoda, plina, elektrike in kanalizacije. Dejansko potrebuje mansarda vse elemente »navadne« hiše.

Mansarda potrebuje svetlobo, frčada je dobra rešitev.

Detajli okoli strešnih oken so vedno problematični

Dobra priprava ostrešja za vgradnjo strešnega okna

Svetlobni jašek na strehi omogoča naravno osvetljevanje, hkrati je lahko mini terasa

Kvaliteta bivanja

Najpomembnejše za zagotavljanje bivalnega ugodja in dobrega počutja je pravilna izvedba toplotne izolacije na poševni strehi in nad škarjami. Z ustrezno debelino (40 cm) toplotne izolacije ter dobrim prezračevanjem prostora nad njo zmanjšamo poletno pregrevanje prostorov. Obenem preprečimo taljenje snega na strehi ter z njim povezano zaledenitev ob napušču in morebitno zamakanje skozi kritino. Optimalna toplotna izolacija pomeni poleg visokega bivalnega ugodja, tudi manjše toplotne izgube in s tem manjšo ceno energije za ogrevanje. Klasično se za toplotno izolacijo podstrešij uporablja steklena ali kamena volna. Pri starejših stavbah, kjer je ostrešje močno členjeno, je smiselna uporaba vpihane izolacije, kot so lesna ali celulozna vlakna.

Ledene sveče so nedvoumen dokaz, da ima mansarda slabo toplotno izolacijo

Mansarda ima lahko tudi masiven strop

Strop mansarde lahko naredimo z vpihovanjem celuloznih vlaken

Sestava strehe

Pri snovanju ali predelavi podstrešnega stanovanja je treba upoštevati določena pravila, kjer ima vsak sloj povsem določeno vlogo. To pomeni, da gredo vse “izboljšave” na račun večje porabe energije, pregrevanja ali celo nastanka kondenzirane vlage v izolaciji. Klasično shemo kvalitetne strehe pod katero je bivalna mansarda razdelimo na dva dela. Meja med njima je rezervna kritina na špirovcih, na katerih so letve in kritina. Deske na špirovcih – ki se na podeželju množično uporabljajo – niso potrebne, ob nepravilni sestavi konstrukcije pa celo škodljive. Pod rezervno kritino sledi toplotno izolacijski del, ki ga je potrebno izdelati brez napak in že omenjenih “izboljšav”.

Prerez skozi sestavne dele stavbe

Samo za razumevanje kompleksnosti sestave strehe podstrešnega stanovanja navajam potrebne plasti od zgoraj navzdol. To je ena od možnih rešitev, ne pa recept, saj je treba plasti določiti za vsak primer posebej:

  1. kritina na prečnih letvah,
  2. distančne vzdolžne letve 5 cm (prezračevalni kanal),
  3. sekundarna ali rezervna kritina,
  4. toplotna izolacija 40 cm,
  5. nosilna podkonstrukcija,
  6. parna ovira,
  7. instalacijska plast,
  8. stropna obloga (leseni opaž, mavčne plošče).

Vstop in izstop zraka v strešno konstrukcijo

Prezračevalno sleme je dobra rešitev prezračeanja mansarde

Ne smemo pozabiti na vstop in izstop zraka v zračni kanal. Brez njega bo mansarda izgubila na kvaliteti. Pri dvojnem zračnem kanalu imamo dva vstopa. Spodnji je na stiku fasadne in strešne toplotne izolacije, zgornji za žlebom. Pri enojnem sta – odvisno od konstrukcije – možni ena ali druga rešitev. Pri dvojnem zračnem kanalu imamo tudi dva izstopa. Spodnji običajno v trikotni prostor nad ravnim stropom podstrešnega stanovanja (nad cangami) od tu gre ven preko zamreženih lin v obeh »špicah«. Drugi izstopa ven preko zračnikov v prvi vrsti kritine pod slemenom ali skozi prezračevano sleme. Ker spodaj vstopa v prezračevani kanal med dvema letvama okrog 500 cm2, mu moramo zgoraj omogočiti enako površino za izstop. Za spodnji sloj je to enostavno, večja težava je gornji sloj, neposredno pod strešniki. Praksa postavljanja enega zračnika na eno polje je zato skrajno neprimerna. Na obeh straneh slemena je treba postaviti celotno vrsto strešnikov z zračniki. Še boljše pa je prezračevano sleme. Ne pozabimo, da sneg na strehi popolnoma ustavi prezračevanje skozi zračnike v času, ko je osuševanje toplotne izolacije v strehi najpomembnejše.

Kam po nasvete?

Mansarda je – kot vsaka gradnja – zahtevna. Reševanje detajlov okrog dimnikov, strešnih oken, žlot in drugih elementov, ki »predirajo« strešno konstrukcijo zahteva od projektanta in izvajalca veliko znanja in izkušenj. Zato se strošek plačila strokovnemu energetskemu svetovalcu zelo hitro obrestuje. Pri izdelavi mansarde se mora investitor odločati o veliko elementov, ki so praviloma povezani glede na medsebojne vplive. Največjo korist od zgodnjega energetskega svetovanja pa bodo imeli novograditelji, ki si še urejajo gradbeno dovoljenje. Vse nasvete in opozorila bodo upoštevali že pri izdelavi načrta.

Več kot očitno je, da potrebuje investitor veliko znanja. Zato je naložba v osebno svetovanje ali enodnevno delavnico »Vse, kar morate vedeti o novogradnji ali prenovi« daleč najbolj dobičkonosna naložba. Mansarda vam bo hvaležna. https://neodvisnost.si/delavnica-novogradnja-prenova

Članek je za vas pripravil energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič, udika

Prijave na svetovanje: http://svetovanje.vitra.si