3 nasveti, kako odpraviti napihnjenost po obroku

Napihnjenost postaja tvoja najhujša nočna mora? Hranjenje ti predstavlja nepredstavljiv stres in si že popolnoma obupan, da bo kadarkoli bolje?

Z napihnjenostjo in vetrovi se kdaj pa kdaj srečuje vsak izmed nas, najpogosteje zato, ker med hranjenjem pogoltnemo tudi nekaj zraka. Tistim, ki pa se z napihnjenostjo srečujejo vsakodnevno, pa to predstavlja resnično moro.

Poskusil si že vse klasične rešitve, kot so to, da ješ počasi, se izogibaš procesirani hrani in hrano dobro prežvečiš, a napihnjenost še vedno ostaja?

Razumem te, vsakodnevno se srečujem s strankami, ki imajo podobne težave, a smo jih s skupnimi močmi rešile. V članku preveri 3 razloge, zakaj pride do napihnjenosti in nasvete, kako vzroke lahko odpraviš.

Da odpravimo napihnjenost, je treba poznati razloge za le to.

Da napihnjenost odpravimo, je treba poznati vzroke in razumeti, zakaj do napihnjenosti sploh pride. Tako, da naslednjič ne ponavljamo enih in istih napak. V primeru kronične napihnjenosti ta lahko vodi v bolj kompleksna in nevarna zdravstvena obolenja, zato je treba napihnjenost vzeti resno in je ne ignorirati.

1. Nizka želodčna kislina je razlog za slabo prebavljeno hrano, ki vodi v napihnjenost po obroku.

Ko je želodčne kisline premalo, se hrana v želodcu ne prebavi dovolj dobro. Hrana vstopa v tanko črevo slabo prebavljena. Hranila se iz slabo prebavljene hrane ne morejo absorbirati, kar lahko vodi v kronično pomanjkanje hranil, ki dolgoročno vodi v številne zdravstvene težave, prehranske alergije, težave s kožo in tudi hujše bolezni, kot so avtoimune bolezni, kronična vnetja, depresijo … Takšna slabo prebavljena hrana dolgo ostaja v debelem črevesju, zaradi česar gnije in fermentira, pri čemer nastajajo plini.

Ali imaš dovolj želodčne kisline, lahko preveriš s preprostim domačim testom.

• Žličko sode bikarbone z vodo spiješ zjutraj na tešče.
• Pred tem si predstavljaš, ali vohaš hrano, tako da tvoj želodec začne sproščati želodčne sokove za prebavo.
• Počakaš pribl. 20 minut, da soda bikarbona reagira z želodčno kislino.
• Če se pojavi močno spahovanje, je kisline dovolj, če pa se ti spahuje le malo, potem pa je želodčne kisline verjetno premalo.

Verjetno se sprašuješ, kako lahko povečaš želodčno kislino?

Zjutraj na tešče bo topla voda z limono spodbudila tvojo želodčno sluznico, da začne tudi sama proizvajati želodčno kislino. Topla voda z limono je nežen začetek, če imaš občutek, da bi potrebovala “močnejšo” različico, pa poskusi z domačim jabolčnim kisom in vodo.

2. Nepravilna kombinacija hrane, ki ne ustreza tvojemu prebavnemu sistemu, lahko povzroča napihnjenost

Čas, ki ga hrana potrebuje, da prepotuje celoten prebavni trakt, je odvisen od hranil, ki jih vsebuje. Hrana z veliko ogljikovimi hidrati se bo prebavila najhitreje, saj se prebava le teh začne že v ustih. Zato velja za sadje, da je najbolje, da ga uživamo kot samostojen obrok.

Druge se začnejo prebavljati beljakovine, in sicer v želodcu. Najkasneje pa se začnejo prebavljati maščobe in to šele v tankem črevesju. Sami lahko opazite, da se po zelo mastni hrani, kar nekaj časa siti, občutite pa tudi nelagodje, saj skoraj celoten prebavni trakt prepotujejo neprebavljene.

Načela kombiniranja hrane so se pojavila že v ajurvedski medicini in temeljijo na deljenju živil na ogljikove hidrate oz. škrobna živila, beljakovine, sadje, zelenjavo in maščobe ter kombiniranju teh skupin tako, da so optimalna za prebavni sistem. Nekatera načela pa sledijo principu deljenja živil na bazične, kisle in nevtralne.

5 načel kombiniranja hrane:

1. Vedno jej sadje (še posebej melono, lubenico) ločeno od drugih živil, vsaj 30 minut pred drugim obrokom.
2. Živalske beljakovine kombiniraj samo s surovo ali kuhano ne škrobno zelenjavo (npr. losos + brokoli + stročji fižol).
3. Maščoba se lahko kombinira z vsako skupino živil.
4. Ne kombiniraj beljakovin in škrobnih živil. Škrobna živila jej samostojno ali v kombinaciji z ne škrobno zelenjavo.
5. Ne kombiniraj različnih beljakovinskih živil.

Prehranjevanje po načelih kombiniranja hrane je precej zahtevno in omejevalno, prav tako ni primerno za vsakega. Na primer za ljudi s težavami z regulacijo krvnega sladkorja je bolj primerno, da škrobna živila uživajo z beljakovinami oziroma maščobami, saj s tem preprečijo preveliko nihanje krvnega sladkorja.

3. Najpogostejša živila, ki so vir prehranske intolerance in vodijo v napihnjenost.

Občutljivost na hrano je lahko zahrbtna stvar. Težko jo namreč zaznamo, saj ima ta v nasprotju z alergijami, za katere so značilne burne reakcije, bolj tihe simptome, ki jih ne moremo direktno povezati s prehrano. Simptomi občutljivosti na hrano so lahko slaba koncentracija, možganska megla, večja utrujenost, glavoboli pa tudi vetrovi, napihnjenost, zaprtost …

Občutljivost na hrano je težko zaznati tudi zato, ker se absorpcija določenih hranil lahko zgodi šele dan ali celo dva kasneje, ko smo zaužili določen obrok. Nekatera hranila zaužijemo tudi večkrat na dan in neprestano (npr. gluten), takoj po njihovem zaužitju pa se celo počutimo izredno dobro (npr. sladkor ali kava). Tako sami težko povežemo simptome s hrano, ki smo jo zaužili.

Velikih 3 živil, na katere bodi pozoren

• Gluten (Neštetokrat si že slišal, da občutljivost na gluten ne obstaja. Nekateri celo trdijo, da se ga morajo izogibati samo tisti, ki imajo celiakijo. Pa je res? Verjetno se celiakija ni pojavila kar iz danes na jutri.)
• Mlečnine (mlečni izdelki lahko povzročajo slabšemu prebavnemu traktu, kar nekaj stresa. Lahko zaradi laktozne intolerance ali pa občutljivosti na mlečne proteine. Predvsem na kazein, ki ga je na primer več v skuti).
• Sladkor (beli sladkor je idealna hrana za slabe bakterije in kvasovke, ki se nato razrastejo v debelem črevesju, povzročajo slabo prebavo in napihnjenost).

Napihnjenost je najpogostejši simptom nedelujočega prebavnega trakta, ki povzroča kar nekaj neprijetnosti in je lahko opozorilo, da se ob neukrepanju razvijejo večje zdravstvene težave. Vodi v na primer kronična vnetja (celiakija, ulcerozni kolitis), slabo absorpcijo hranil (neprestana utrujenost), avtoimune bolezni (bolezni ščitnice), zato napihnjenosti in prebavnih težav ne smemo ignorirati. So prvi pokazatelj, da z našim črevesjem nekaj ni vredu.

Simona Fabjan, prehranska svetovalka