Okna

Okno ima pri vsaki stavbi poseben status. Pesniki ga enačijo z očmi živih bitij, ki da so »ogledalo duše«. Investitorju je pomembna trajnost, lepota in seveda cena. Prodajalcu, da jih čim več proda, montažerju pa, da jih čim prej vgradi v okensko odprtino. Arhitektu je pomembna kompozicija navzven in osvetlitev navznoter. Prodajalec klimatskih naprav bi rad imel vsa okna brez senčil, prodajalec senčil pa ravno obratno. Energetskemu svetovalcu pa, da so vgrajena pravilno, kar pomeni brez skritih rež in brez potencialnih toplotnih mostov. Pri novogradnji jih skušamo vgraditi čim kasneje (da se ne poškodujejo), pri energetski obnovi starejše stavbe so praviloma prvi ukrep, saj je njihova menjava energetsko učinkovita, poleg tega se lahko zamenjajo neodvisno od drugih energetskih izboljšav. Kot je razvidno iz nadaljevanja, je sodobna okna treba izbirati z razmislekom, montirati pa z znanjem in garancijo. To velja za adaptacije in novogradnje, ne glede na material, iz katerega so okna narejena. Opozarjam tudi na soodvisnost okenskih elementov, ki jih – prav zaradi pogosto spregledane pomembnosti – podrobneje predstavljam.

Sodobna okna

Okno lahko postane pomemben del notranjega oblikovanja.

Sodobna okna so kompleksen izdelek, sestavljen iz okvirja, krila, stekla, okovja, tesnil in dodatkov. Ker šteje vsak sestavni del – vključno z vgradnjo in vzdrževanjem – ga je treba jemati kot verigo, kjer najšibkejši člen določa kvaliteto celote. Vgradnja „na malto” je zgodovina, žal pa to (še) niso slabe prakse ostalih načinov vgradnje. Ena od teh je necelovita vgradnja na purpen, druga so neizolirane »špalete«, tretja so netesni stiki med okvirjem in poličko, kar opazimo, ko nam močno deževje namoči zid pod oknom. Posledica slabe vgradnje so toplotni mostovi, na katerih se takoj naseli plesen. Ker se pri vgradnji naredi največ napak, je veliko novosti namenjenih prav učinkoviti vgradnji. Kot standard se uveljavlja RAL montaža, nekateri prisegajo na vgradnjo v slepe okvirje, običajno po prvem beljenju. Ker je življenjska doba okna vsaj 20 do 40 let, je smiselno kupiti dobra okna, predvsem pa zagotoviti kvalitetno vgradnjo. Ta je pogojena tudi s subvencijo Eko sklada, ki za zamenjavo okna znaša do 100 €/m2.

Lahko si privoščimo tudi vogalno izvedbo okna, ki omogoča dobre poglede na cesto ali prihajajoče goste.

Rešujmo napake

Okna se danes kupujejo skupaj z vgradnjo, garancijo in vsaj enoletnim vzdrževanjem, kar pomeni ponovna nastavitev okovja, ko se okna »uležejo«. To so elementi, ki jih je treba dogovoriti in zapisati v pogodbo, razvidni pa morajo biti tudi iz ponudbe (predračuna). Veliko težav bo rešenih, če se okna novogradnje ali adaptacije vgradijo ravno z zunanjo linijo zidu. Tako dosežemo, da je okno na sredini zunanje stene (zid + izolacija), še bolj pomembno pa je, da špaleta nastane iz toplotne izolacije in brez toplotnega mostu. Če iz različnih razlogov okno ne more na zunanji rob, fasaderji običajno »oblečejo« špaleto z 2 cm debelo izolacijo. To ni dovolj, saj le ublaži toplotni most, odpravi pa ga ne. V tem primeru se zunanje špalete izolirajo z enakim materialom in debelino, kot ostalo fasado. Danes je priporočljiva debelina 20 cm, manj le z bolj kvalitetno toplotno izolacijo.

Soodvisnost okenskih elementov

Navajam najpomembnejše elemente okna, ki nam bodo – če jih ne bomo domislili že pri naročilu – zagotovo grenili življenje:

• Pri okvirjih prevladuje les, PVC, aluminij in kombinacije. Prenos toplote skozi okvir pri lesenih omejuje debelina, pri PVC in kovinskih pa število komor. Proizvajalci debelijo okvirje zaradi boljše toplotne izolativnosti in nosilnosti. Vgrajeno okno je treba razumeti kot 100 % tesno, saj noben material (tudi les) ne „diha“.
• Dvojno tesnjenje skoraj popolnoma odpravi toplotne izgube. Prvo je med okvirjem in krilom (to kupimo skupaj z oknom), drugo je med okvirjem in zidom (to naredimo pri vgradnji). Dobro tesnjenje onemogoča »avtomatsko« zračenje skozi reže, zato moramo prostore redno prezračevati skozi okna ali z mehanskim prezračevalnim sistemom.

Vsako okno je unikaten izdelek, saj je narejen za točno eno okensko odprtino.

• Rokovanje z oknom omogoča okovje. Pri nizkem objektu so smiselna okna s fiksno zasteklitvijo, če seveda ne potrebujemo zračenja in jih lahko čistimo z obeh strani. Zelo priporočam dvo stopenjsko zvračanje (kipanje) za ljudi, ki »morajo« spati ob odprtem oknu. Nekatera novejša okna imajo tudi paralelno odmično okovje.
• Bistvo okna je steklo, pri katerem smo pozorni na toplotno in zvočno zaščito. Pri toplotni nam kvaliteto pokaže koeficient toplotne izolativnosti „U“. Današnji „standard“ je 1,1 W/m2K (pri termopanu U = 2,7 W/m2K), na voljo so že boljša z U = 0.5 W/m2K. V primeru, da med stekli opazimo roso (kondenčno vlago) ga moramo zamenjati, saj ni več toplotno izolativno. Pri zvočni izolaciji smo pozorni na oznako “Rw”, v decibelih. Višji kot je faktor, boljša je zvočna izolacija. Standardna znaša 32 dB, najvišja okrog 46 dB. Izberemo jih za prostore, kjer se želimo zaščititi od močnega hrupa s ceste, tovarne, železnice…

Naravne svetlobe ni nikoli preveč.

• Senčila velikokrat enačimo z zavesami. Da neki element lahko imenujemo senčilo, mora biti na zunanji strani, saj le tako prepreči poletnemu soncu dostop na steklo in s tem notranje pregrevanje. Notranje žaluzije imajo funkcijo zavese (da nas sosedi ne vidijo). Sicer pa je izbira zunanjih senčil pestra: rolete, zunanje žaluzije, brisoleji, tende, polkna,… Najboljše, trajno in brezplačno senčilo je napušč nad oknom, ki zadrži visoko poletno sonce, spušča pa nizko zimsko za pasivno ogrevanje. Zelo priporočamo komarnike za prezračevanje in poletna odprta okna. Lahko so fiksni, na poteg ali na tečajih. Pomagamo si lahko tudi z listopadnimi rastlinami, kot je pergola z vinsko ali divjo trto, bršljanom…

Zunanje žaluzije – imenovane Krpanke – so učinkovito senčilo.

• Vsaka okenska odprtina je na spodnji strani zaključena s poličko. Notranje so običajno iz kamna, lesa, keramike ali umetnih materialov. Pri zunanjih pa so energetsko optimalne plastične ali pločevinaste. Kamnite podhlajujejo okenski okvir. Ne glede na material se zunaj vedno montirajo na toplotno izolacijo.

Dobrega izvajalca spoznaš po dobro rešenih podrobnostih. In obratno.

• Montaža brez toplotnih mostov je osnovna zahteva, ki jo moramo pred nakupom uskladiti z izvajalcem. Nenatančna izvedba povzroči toplotne mostove in posledično plesen. Pred izmerami se odločimo za tip senčil, zunanje police, mesto montaže, detajle dogovorimo z izvajalcem. Optimalno mesto za vgradnjo oken je ravno z zunanjo linijo zidu. Tako na špaleti ni toplotnega mostu, saj je v celoti narejena iz toplotne izolacije. V nasprotnem je nujno izolirati tudi špalete z isto debelino kot ostalo fasado (20 cm). Spoj med oknom in zidom mora biti neprepusten za zrak, kar dosežemo z RAL montažo.

Plesen je posledica toplotnih mostov pri oknu.

• RAL montaža postaja standard, ne glede na material okna. Od običajne vgradnje se razlikuje zaradi dodatne in učinkovite vodo in zrako tesnosti med okenskim okvirom in steno. Zaradi tega ima okno enako toplotno in zvočno izoliranost kot vstavljeno steklo. Vse površine okenske odprtine morajo biti ravne, gladke, suhe in čiste. Na notranji strani se vgradi tesnilni trak, ki ne prepušča vode in zraka (enaka vloga, kot parna ovira pri toplotni izolaciji strehe), na zunanji pa tesnilni trak, ki prepušča vlago. Vmesni prostori se zapolnijo z montažno peno, ki služi kot toplotna izolacija. Zadnje čase se uporabljajo enotni trakovi, ki združujejo vse tri zahteve.

Svetlobni jaški so pogosta rešitev za osvetljevanje (in prezračevanje) podzemnih delov stavbe.

• Ukrep, ki je popolnoma brezplačen in nujen – ne glede na kvaliteto vgrajenih oken – je prezračevanje. Nova okna izjemno dobro tesnijo. Zato je NUJNO navzkrižno (torej na prepih) zimsko prezračevanje vsaj 3-krat na dan po 2 do 4 minute; optimalno prezračevanje je na 3 ure. Ostali čas je okno zaprto, torej ga pozimi ne ”kipamo”. Če ne zračimo, se pri slabo izolirani stavbi hitro pojavi plesen na toplotnih mostovih (vogali ter preklade in špalete pri oknih). Popolnoma drugačen pristop je pri prisilnem prezračevanju, kjer oken ni potrebno odpirati, ni pa prepovedano. Prezračevanje z odprtinami v okviru okna ali celo z odstranitvijo nekaj tesnila med krilom in okvirjem je popoln nesmisel. S tem po nepotrebnem in nekontrolirano izgubljamo energijo (kot pri starih oknih), izmenjava zraka pa je slaba.

Strešna okna so sicer specifična, a tudi zanje veljajo vsa pravila dobre vgradnje. Prav pri vgradnji se namreč naredi največ kapitalnih napak. Posledica je plesen na vlažnih površinah.

Ko se na okenskem okvirju pojavijo tako debele kaplje, je to znak za takojšen alarm. Praviloma vzrok iščemo v napačni obdelavi zunanjega ob okenskega prostora in neprimernem prezračevanju, ne pa pri oknu ali montaži.

Kam po pomoč?

Energetsko svetovanje – izvajam ga v pisarni ali na terenu – je najboljša naložba pred vsakim posegom v obstoječo stavbo ali novogradnjo. Rezultat so celovite rešitve ter razkošje dobrih in praktičnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo. Ker gremo s časom naprej, smo aktivni tudi v virtualnem svetu. Vsa ta podpora je namenjena investitorju, da ne ponavlja napak, ki izhajajo iz neznanja ali slabe informiranosti.

Članek je za vas pripravil energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič, udika

Kdo si ne želi na enem mestu priti do celostnih rešitev za kvalitetnejše življenje?
Vedno bolj se zavedamo, da je naše življenje odvisno od nas samih.
Naredi nekaj zase. Prijavi se na online interaktivni seminar.

Strokovnjake smo zbrali na enem mestu, da podelijo praktično znanje, ki ga potrebujemo čisto vsi.
Česar ne učijo v šoli, učimo mi!