Parcela in stavba

Do onemoglosti lahko iščemo odgovore na vprašanja »je bila prej kura ali jajce«, dejstvo je, da je pri gradnji vedno prva parcela. Vse prepogosto jo razumemo le kot prostor, na katerem stoji stavba in ob njej še pritikline kot so parkirišča, pločniki, poti, škarpe, ograje, žive meje, kompostnik ter okrasne in užitne rastline. S tem se povprečna uporabnost parcele konča. Bolj natančno. Končuje se potem, ko smo v stavbo že vseljeni in spoznavamo množico nelogičnosti, ki so nastale v navezi parcela/stavba in na katere sploh nismo niti pomisli med koncipiranjem bivanja.

Parcelo in stavbo lahko in moramo jemati kot dve plati istega kovanca kot jin jang kot dva dela ene celote in kar je še takih primerjav. Med svetovanjem za novogradnjo ali prenovo ta vidik parcele vedno poudarjam. Kot krajinski arhitekt izpostavljam kvaliteto zunanjega bivanja, kot energetski svetovalec pa energetski potencial parcele. Oba bom v prispevku predstavil podrobneje.

Različno strmi deli parcele omogočajo Le domišljija omejuje oblikovanje različnih programov parcele v bregu.

Zunanje in notranje funkcije

Tako, kot imamo v stavbi različne prostore z različno opremo za različne funkcije bivanja imamo enako tudi na parceli. Spodnja razdelitev naj služi kot opomnik na kaj vse moramo pomisliti (in se odločiti) pri postavitvi različnih funkcij na parcelo.

• Bivanje. Seveda sta hiša in vrt namenjena bivanju. V tem primeru pa izpostavljam tiste površine, ki zunaj omogočajo posedanje ali celo kuhanje. Torej razne mize, stoli in ležalniki, pri letni kuhinji tudi elektrika in voda.
• Okrasni vrt. Pogosto kot predvrt med stavbo in cesto.
• Utilitarni vrt. Prostor za »kmetijstvo« in radosti ob sejanju in pobiranju solate pa kumar, graha, korenja in ostalih dobrot.
• Servisni del. Širok pojem, saj vanj vključujemo recimo zajem in uporabo deževnice, pa prost dostop okrog hiše za gasilce ali smetnjake. Sem spada tudi nepogrešljiva voda na vrtu in kamin. V zadnjem času tudi wifi doseg na celotni površini parcele.

Ozelenitev je ena od rešitev zaščite smetnjakov.

• Komunikacije. To so vse parkirne površine, urejene poti ob hiši in po parceli, stopnice in klančine.
• Meje. Razmejitve med sosedi so pogosto rastlinske, lahko tudi lesene, zidane ali žičnate.
• Kompostiranje. Na vrtu se nabere kar precej koristnih odpadkov s košnjo trave in rednim obrezovanjem rastlin. Glavnino lahko kompostiramo, veje grmovnic ali dreves pa lahko uporabimo kot podneto za zimsko kurjenje v kaminu.
• Med instalacijami na parceli je potrebno urediti površinsko odvajanje padavinske vode pa različne elektro vtičnice in razsvetljavo.

 Južna stran hiše je odprta proti soncu, kar omogoča brezplačno zimsko ogrevanje prostorov. Pred vetrom in padavinami zaščitena terasa pa je primerna tudi za zimsko »sončkanje«.

Severna stran je primerna za vhod in če je mogoče brez vseh oken. Nadstrešek nad hodom je vedno dobrodošel, prav tako zaščita pred vetrom.

Na začetku je projektna naloga

Gradbeno (in z njo bivanjsko) prihodnost si začrtamo s projektno nalogo. Njeno pisanje je v izključni domeni investitorja, saj le on ve kaj potrebuje, kaj želi, kakšne finančne ali prostorske omejitve ima, katere probleme bo s parcelo in gradnjo reševal, kako bo povezal parcelo in stavbo v logično celoto in medsebojno harmonijo.

Projektna naloga ni nikakršen bav bav. Naša naloga je, da svoj grad v oblakih in vse ozemlje okrog njega čim bolje opišemo, izpostavimo želje in potrebe po prostorih, etažah, energetskem razredu, opremi na parceli in okolici hiše, kje se bo sušilo perilo… Veliko je potrebno razmišljati, veliko usklajevanj je potrebno v ožji in širši družini.

Vse to velja za novogradnjo ali obnovo. Pri obnovi smo pogosto bolj omejeni, ni pa to nujno, saj je praviloma potrebno rešiti več podrobnosti. Vsak investitor si mora že na začetku razčistiti, kaj sploh potrebuje, kateri problem rešuje, koliko ljudi bo živelo v stavbi, kako energetsko učinkovita bo, koliko bo velika, kateri prostori, koliko etaž, kaj se bo dogajalo na parceli… Skratka. Določi, kakšno kakovost življenja namerava imeti, s čim bo ogreval prostore in sanitarno vodo, kakšne rešitve bo izbral za čim manjše obremenjevanje okolja med gradnjo in obratovanjem stavbe. Kako bo vključil parcelo, se bo šel veliko ali butično kmetijstvo, kje in kako bo zasadil pokrovne rastline, kje grmovnice in drevje, kje bo trava in kje bodo odpadki za kompostiranje…

Stopnice so – poleg funkcije – tudi pomemben del oblikovanja prostora.

Modeliranje terena

Gradnja na ravnini je enostavna, v brežini pa nudi veliko oblikovalskih rešitev. Tudi na ravnini si lahko privoščimo majhen hribček, ki nas bo vizualno in zvočno ločil od prometnice. Z nasipanjem ali vkopavanjem terena si lahko pričaramo idealno južno ekspozicijo ali pa zagotovimo primerno rastišče za priljubljene sencoljubne rastline. Z modeliranjem terena lahko enostavno ločimo različne funkcije na parceli. Recimo, da je na eni terasi zelenjavna gredica, na drugi sadje, na tretji pa peskovnik za otroke. Vse rešitve – pa naj bodo še tako lepe ali odštekane, pa je smiselno preveriti skozi oči vzdrževanja. Grmovnice in drevje bo treba striči, trato kositi. Včasih bo potrebno zalivati ali gnojiti.

Parcela v brežini omogoča veliko rešitev, težko pa se izognemo terasam, škarpam in stopnicam.

Vzrok in posledica

Pri gradnji stavbe je odnos vzrok – posledica praviloma nedvoumen. Toplotna izolacija ovoja stavbe določa potrebno moč ogrevalne naprave, ta pa razvod, ogrevala ter energent. Pri parceli pa je ta odnos pogosto dvoumen. Je parcela v bregu dovolj močan razlog za gradnjo terasaste stavbe, ali bomo naredili ravno parcelo na terasi? Bo prometna in komunalna ureditev v OPN (občinski prostorski načrt) določala postavitve stavb, ali bodo stavbe – načrtovane za optimalno koriščenje pasivne sončne energije – določale trase cest in komunalnih vodov. Kaj je potrebno storiti, da se bomo z gradnjo prilagodili naravnim danostim parcele in v zasnovo stavbe vključili vse energetske potenciale lokacije? Ali lahko od avtorjev OPN zahtevamo, da stavbo, obliko parcele in infrastrukturo prilagodijo pasivni in aktivni rabi sončne energije, ki je večna in brezplačna. Vsi elementi stavbe in parcele nam z dobrim načrtovanjem prinašajo trajne energetske koristi ob majhni investiciji ter nizkih stroških obratovanja in vzdrževanja.

Enostaven kompostnik se polni s pokošeno travo.

Nekje na robu parcele in v senci najdemo prostor za kompostiranje organskih odpadkov.

Enostavnost sodobne hiše

Za sodobno hišo je ključna orientacija dnevnih prostorov na jug. S tehničnimi rešitvami (rekuperacija, zemeljski zračni kolektor) ogrevamo dotok zunanjega zraka za prezračevanje, s toploto zemlje ali zraka ”poganjamo” toplotno črpalko, pomemben del ogrevanja so tudi gospodinjski aparati, svetila, zabavna elektronika in tudi stanovalci. Vsak stanovalec ogreje stavbo s 70 – 100 W/h. Pasivna hiša potrebuje za ogrevanje prostorov do 15 kWh/m² na leto (1.5 litra kurilnega olja), kar pomeni 90 % manj od ”običajne” hiše. To se doseže z dobro toplotno izolacijo in tesnjenjem oboda stavbe ter aktivno in pasivno izrabo sonca. Prav zato je ključno, kako je stavba umeščena na parcelo, da lahko maksimalno izkoristi njene danosti. To pomeni velika odprtost stavbe na jug in zahod, ter skoraj popolna zapora na sever.

Nikoli nikdar in nikjer se noben zunanji element ne sme dotikati stavbe brez toplotne izolacije vmes.

Lesni pepel je lahko problem ali pa koristen dodatek rastlinam.

Vrednost parcele

V mislih imam okoljsko in lokacijkso vrednost, ne pa tržno ceno. Osebno sem prepričan, da bodo stavbe prihodnosti vkopane v zemljo, zasute z zemljo ali le pokrite z zeleno streho. Razlogov za gradnjo pod zemljo je več. Današnje znanje, materiali in tehnologije to omogočajo. Stavba je v nedrjih zemlje neobčutljiva na vsa temperaturna nihanja in ekstremne vremenske pojave. Površine nad stavbo bodo uporabljane za pridelavo hrane.

Neodvisni energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič