Poletno ohlajanje prostorov

Zadnja leta vse bolj spoznavamo posledice podnebnih sprememb. Včasih smo pozimi ogrevali, poleti smo se hladili v senci. Danes je drugače, saj želimo imeti primerno temperaturo zraka vselej in povsod. Zato pri načrtovanju gradnje rešujemo obe zahtevi. Bivalni prostor je udoben pri poletni temperaturi med 20° C in 28° C, pozimi pa najpogosteje okrog 22° C.

Streha in z njo podstrešno stanovanje je poleti najbolj na udaru. Zato je najboljši ukrep proti poletnemu pregrevanju dovolj debela toplotna izolacija. Ta bo koristila tudi za zmanjševanje zimskih toplotnih izgub.

Fizikalni vidik

Senčilo je tudi zaščita okna pred hudimi neurji in točo.

Ljudje oddajamo odvečno toploto v okolico preko kože v obliki sevanja, prevajanja, konvekcije in izparevanja. Za poletno ohlajanje je najbolj učinkovito izhlapevanje znoja. Zato so poletna oblačila ohlapna, zato moramo tudi poleti stremeti za optimalni 50 % delež relativne vlage in zato moramo tudi poleti prezračevati. Vendar pozor. Poletno prezračevanje bo na hladni površini povzročilo kondenzacijo vlage, ta pa plesen.

Vlaga v zraku

Občutek sparine dejansko povzroča prekomerna količina vlage. Njen izvor je osebna higiena, kuhanje, dihanje, pa tudi sušenja perila ali sobne rastline. Problematična pa ni absolutna v gramih, temveč relativna količina vlage v %. Sedaj lažje razumemo, zakaj s hladnim zimskim zrakom »sušimo« svoje bivališče, zakaj nam je poleti vroče in zakaj se moramo tudi poleti bati pojava kondenzacije pri pretiranem ohlajevanju prostorov.

Preventiva

Pri oknu brez senčila lahko, kar pozabimo na učinkovito hlajenje. Notranja žaluzija namreč ni senčilo. Celo več. Poleti se spremeni v radiator.

Optimalne rešitve zmanjševanja pregrevanja domislimo v procesu izdelave načrta za novogradnjo ali obnovo. Največ lahko naredimo na ovoju stavbe. To pomeni dovolj debela toplotna izolacija in senčila na oknih. Proti pregrevanju odlično delujejo tudi rastline. Na stavbi je to zelena fasada in zelena streha, izven stavbe pa listopadne rastline. Cenovno je preventiva najcenejša naložba, saj nam dober toplotni ovoj tudi pozimi zmanjšuje stroške ogrevanja.

Naravno ohlajanje

Naravno ohlajanje je optimalna izbira, če si ga lahko privoščimo. Na podeželju gotovo lažje kot v mestih. Sam ga uporabljam vsako poletje. Zvečer se odprejo vsa okna, nočni zrak s prepihom celo noč ohlaja masivne elemente hiše. Tako se hlad akumulira v tleh, stenah in stropu. Zjutraj se okna zaprejo, spustijo se senčila. Akumuliran hlad običajno zdrži do zvečer, ko se cikel ponovi.

Zelena fasada

Zelene fasade imajo raznolik nabor možnosti, vse pa učinkovito preprečijo poletno pregrevanje zunanjih zidov.

Ko razmišljamo dolgoročno, je zelena fasada dobra odločitev. Zelenje ima mnogo ugodnih vplivov na hišo, ljudi in okolje. Rastline učinkovito zaščitijo stavbo pred točo, kar je v Sloveniji vedno bolj aktualno. Rastlinska obloga izboljša toplotno izolativnost fasade, zelenje ščiti zunanjo steno pred padavinami in vetrom. Za zeleno fasado je nihanje temperature zidu okrog 30 °C (od -5 do + 25 °C). Pri neobrasli fasadi je temperaturna razlika na zunanji strani zidu okrog 75 °C (od -15 do + 60 °C).

Učinkovita rešitev služi zaščiti stavbe pred soncem, hkrati omogoča zunanje posedanje v senci.

Prisilno ohlajanje

Ko naravno in brezplačno ohlajanje ne pomaga – v mestih je to praviloma celotno poletje – posežemo po prisilnem ohlajanju. Klimatska naprava je idealna, saj je bila razvita za hlajenje. Funkcija ogrevanja je bila dodana kasneje.

Toplotna črpalka

Pri ogrevanju s toplotno črpalko lahko radiator uporabimo tudi kot hladilno telo.

Toplotna črpalka ima pri sodobnem ogrevanju in hlajenju vodilno vlogo. Poganja tako klimatsko napravo kot naprave za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Ogrevalna toplotna črpalka za prostore se s preprostim preklopom hipno spremeni v hladilno napravo. Najučinkovitejši in tudi najcenejši ogrevalno-hladilni sistemi so reverzibilne toplotne črpalke zrak/voda. Pozimi omogočajo učinkovito ogrevanje prostorov in sanitarne vode, poleti pa ogrevanje sanitarne vode in hlajenje prostorov. Za optimalno delovanje je treba harmonizirati moč toplotne črpalke, razvod in ogrevala, ki lahko poleti tudi ohlajajo.

Klimatska naprava

Pri montaži zunanjih enot klimatskih naprav pogosto spregledamo priložnosti estetske razporeditve po fasadi. Praviloma pa ni nikjer poskrbljeno za odvod kondenzata,

zato ta prosto teče po tleh.

Sodobne klimatske naprave lahko ogrevajo in ohlajajo. Priljubljene so zaradi nizke investicije, zrak v prostoru ohlajajo ali pa ogrevajo brez radiatorjev ter preprostega rokovanja. Posebej vabljivi so nizki stroški obratovanja, saj je vsaka klimatska naprava v osnovi toplotna črpalka zrak/zrak. Tista, ki ima visoko hladilno in grelno število, potrebuje za delovanje le 15 – 20 % delež plačljive energije. Pred nakupom je treba preveriti nekaj podatkov. Na prvem mestu grelno in hladilno število. Podatki so razvidni iz energetske nalepke, kjer pogledamo tudi moč naprave ter hrupnost zunanje in notranje enote. Iz nalepke je razviden tudi energijski razred, ki je pri hlajenju vedno višji od ogrevalnega. To pomeni, da je hlajenje vedno manjši strošek od ogrevanja

Bojan Žnidaršič, neodvisni energetski svetovalec