Ljudje z vsega sveta se iz verskih in tradicionalnih razlogov že več stoletij poslužujejo posta in po njem poročajo o izboljšanem počutju. V zadnjih letih postaja občasno postenje popularen trend tudi v zdravstveni in fitnes industriji. Na trgu obstaja veliko knjig in spletnih strani, ki priporočajo različne režime postenja ter poudarjajo njegove potencialno koristne učinke na zdravje. Vendar moramo upoštevati, da je bilo narejenih zelo malo dobrih raziskav, ki bi znanstveno potrdile pozitivne ali negativne vplive posta na zdravje. Zaključki o ugodnem vplivu na človekovo telo so večinoma narejeni iz raziskav na živalih ali le opazovanjih verskega postenja, kot sta velikonočni post in ramadan. Prav tako ostaja odprto vprašanje o dolgoročnem vplivu posta na človeški organizem.

Kaj je pravzaprav postenje?

Post je nekaj- ali večdnevna abstinenca od hrane oziroma zmanjšan vnos hrane in s tem tudi zmanjšan vnos energije za 75–90 % dnevnih energijskih potreb. Telo se med postenjem navadi na manjše količine hrane in bolj zdravo prehranjevanje, zato ima post pozitiven vpliv na lakoto in hrepenenja po nezdravi hrani. Obstajajo različni režimi postenja. Lahko gre za popolno zmanjšanje energijskega vnosa ali le delno. Na primer, največkrat uporabljena sta »5:2 režim«, ki pomeni 5 dni normalnega prehranjevanja in 2 zaporedna dneva znižanega energijskega vnosa na 25 % celodnevnih energijskih potreb, kar znese približno 500–600 kcal na dan. Pri drugem načinu gre za znižanje energijskega vnosa vsak drugi dan. Hrane pri postu ne uživamo več ur skupaj, nekje 12–18 ur.

Možni pozitivni učinki postenja

Najpogostejši razlog, da se ljudje odločijo za postenje, je izguba telesne mase. Z manjšim dnevnim vnosom energije kot jo porabimo, ustvarimo negativno energijsko bilanco, ki vodi v izgubo telesne mase. Raziskave so pokazale, da s postenjem izgubimo ravno toliko telesne mase, kot bi jo z daljšo restriktivno dieto. Ali je dolgoročno postenje učinkovit način izgube telesne mase? Znano je, da hitra izguba odvečnih kilogramov ne prinaša dolgoročnega uspeha in pozitivnih učinkov na zdravje. S hitro izgubo telesne mase lahko povzročimo resne zdravstvene težave, izgubimo več mišične mase in vode. Izgubljeno maso pa zlahka pridobimo nazaj.

Občasen post naj bi poleg izgube odvečnih kilogramov podaljšal tudi življenjsko dobo, saj ima pozitiven vpliv na celotno človekovo zdravje, ščitil pred glavnimi kroničnimi obolenji splošne populacije, ki so posledica ravno odvečne telesne mase. Tako preprečuje diabetes tipa 2 in srčno-žilne bolezni, saj naj bi ugodno vplival na znižanje krvnega tlaka, skupnega in LDL holesterola ter zmanjšal inzulinsko rezistenco oziroma izboljšal občutljivost na inzulin.

Veliko bolezni ima svoje izhodišče ravno v črevesju. Čisto črevesje je temelj odpornosti! Postenje izboljša peristaltiko, absorbcijo in sestavo ter delovanje naše črevesne mikrobiote. Vse to preprečuje zaprtje in krepi naš imunski sistem ter povečuje odpornost.

Spodbudno je, da naj bi občasen post zmanjšal možnost za rakava obolenja. Že sama kontrola mase pripomore k zmanjšanju tveganja za vsaj 13 različnih rakavih obolenj, ki so povezana z debelostjo. Post pozitivno vpliva na številne biomarkerje, ki kažejo na tveganje za raka. To so: inzulin, citokini, leptin in adiponektin. Vendar pa so na tem področju potrebne dodatne raziskave.

Negativni učinki postenja

Raziskave opozarjajo tudi na nekatere negativne posledice postenja.

Če ne poskrbimo za ustrezen vnos tekočine, ki mora biti med postom nekoliko višji, lahko med njim pride do dehidracije, saj s hrano prav tako v telo vnesemo veliko tekočine.

Post je za nas, ki smo navajeni jesti večkrat dnevno, velik izziv. Lakota, možna dehidracija in povišana raven stresa v prvih dneh povzročajo motnje spanja in glavobole.

Reproduktivna sposobnost je zmanjšana v podhranjenem telesu. To se pri ženskah kaže kot neredna menstruacija oz. amenoreja in zmanjšana plodnost. Take prilagoditve so ženskam onemogočale nosečnost v času, ko je primanjkovalo hrane. Večje in daljše omejevanje energijskega vnosa vpliva tudi na pojav menopavze pri nižji starosti. Prehitra menopavza je povezana z osteoporozo, srčno-žilnimi boleznimi in poslabšanjem kognitivnih sposobnosti.

Občasni post ali zdravo  prehranjevanje vsak dan?

Vsak verjetno pozna koga ali pa je bil ta nekdo, ki se po obilnih praznikih ali zimi odloči za »čiščenje« telesa in se zaradi tega poslužuje posta. Nenadni in pretirani posti so kot pretirana telovadba pred poletjem. Veliko truda in odrekanja ter slabe volje. Namesto da bi vsakodnevno gibanje in zdravo prehranjevanje integrirali v svoje življenje, se poslužujemo skrajnosti, ki so fizično in psihično obremenjujoče. Torej, biti zdrav mora postati življenjski stil, tvoja navada. Če se res želiš postiti, potem je boljša možnost, da odstraniš iz svojega prehranjevanja le določeno hrano, kot pa da povsem zmanjšaš količino hrane. Na primer, lahko se odločiš, da ne boš užival sladkorja ali pa že samo čokolade. V post lahko tudi vključiš več sveže ali kuhane zelenjave in s tem omejiš vnos manj zdravih živil. Začni z majhnimi spremembami, nato dodajaj nove.

Vsekakor pa se je v primeru, da se vseeno odločite za post, treba posvetovati s svojim zdravnikom, saj post ni za vsakogar. Post se odsvetuje mladoletnim, podhranjenim, nosečnicam, ljudem z diabetesom tipa 1 in ljudem po operacijah.

Avtorica: Simona Fabjan, uni. dipl. inženirka živilstva in prehrane

 

 

REFERENCE:

Skaznik, M. in Polotsky, A. J.: The health pros and cons of continuous versus intermittent calorie restriction: More questions than answers.

Tinsley, G. M. in La Bounty P. M.: Effects of intermittent fasting on body compostition and cinical health markers in humans.

Uher, I., Kuchelova, Z., Cimbolakova I. in Pivovarnik J.: Intermittent fasting and its influence on health.

Pustite komentar