Postavitev objekta v okolje in zasnova prostorov

Energetsko svetovanje – izvajam ga v pisarni ali na terenu – je najboljša naložba pred vsakim posegom v obstoječo stavbo ali novogradnjo. Rezultat so celovite rešitve ter razkošje dobrih in praktičnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo. Ker gremo s časom naprej, smo na Institutu za neodvisnost aktivni tudi v virtualnem svetu. V prispevku predstavljam začetke in ovoj stavbe, ki so železni repertoar delavnic v živo in preko spleta. Sledile bodo še instalacije ter podrobno predstavljene rešitve dveh največjih problemov sodobnega bivanja. To so zvočni mostovi in plesen. Vsa ta podpora je namenjena investitorju, da ne ponavlja napak, ki izhajajo iz neznanja ali slabe informiranosti.

Kje se res začne?

Vzoren primer kvalitetne priprave ovoja stavbe pred vgradnjo fasadne toplotne izolacije.

Vsaka družinska hiša se začne z zidanjem v oblakih, potem preide na papir in na koncu na parcelo. Najtežji je prehod iz oblakov investitorja na papir arhitekta. Tu je pomoč energetskega svetovalca vredna suhega zlata, saj se mora investitor odločati dobesedno o vsem, predno arhitekt potegne prvo črto na papirju. Odloča se o velikosti prostorov (bo kopalnica velika ali majhna), številu prostorov (eno ali dve stranišči), številu etaž (bo hiša imela klet in naseljeno podstreho), položaju prostorov (bo spalnica v pritličju ali na podstrehi), horizontalni razporeditvi prostorov (kje bo kuhinja in kje dnevna soba glede na stran neba), ogrevalnem sistemu (radiatorsko, talno, stropno, toplozračno), ogrevalni napravi (biomasa, toplotna črpalka ali IR paneli), bo imela hiša zimski vrt, sončno elektrarno na strehi, kje bo vhod, se bo vgradil sistem za zajem in koriščenje deževnice, bo gradil pasivno ali »navadno« hišo, kje bodo parkirani avtomobili, kje bo prostor za vrtno orodje in tako naprej. Bolj, ko bodo navodila arhitektu domišljena, lažje bo naredil načrt za hišo, ki bo pisana na kožo naročniku. Arhitekt jo bo postavil na papir, izvajalci pa v resničnost.

Prav v tem prvem delu je pomoč energetskega svetovalca nepogrešljiva. Investitorja opremi s potrebnimi informacijami, da se ta lažje in optimalno odloča. Ne pozabimo. O vsem se mora odločati investitor in samo investitor. Vsi drugi mu pri tem pomagamo s podatki, odločati se ne smemo.

Fasada je klasičen in najbolj poznan element ovoja stavbe. Poleg tega, da je lepa mora biti tudi pravilno vgrajena in predvsem je potrebno izbrati primerne materiale ter primerne debeline.

Kaj se potrebuje?

Problemi se bodo začeli že na tej ravni. Kaj potrebuje moja družina, kaj jaz, kaj izvajalec, kaj zakonodaja. Vrstni red je nedvoumen. Na prvem mestu so potrebe družine, za katero se gradi hiša. Na drugem mestu so posamezni člani družine. Ti opredelijo, kaj potrebujejo in želijo. Vse to zapišejo čim bolj razumljivo, kar bo projektna naloga za projektante. Tu se delo družine konča, nadaljuje arhitekt, ki hišo zriše in ostali projektanti, ki jo napolnijo z instalacijami. Seveda poskrbijo tudi za vse potrebne in ustrezne zakonske zahteve. Postopke zaključijo izvajalci, ki po načrtu (ne kar malo po svoje) hišo zaključijo vse do vselitve.

Gradnja od A do Ž

Velik odziv na delavnicah ima to poglavje, v katero sem vključil 25 kratkih sporočil, ki zajamejo bistvo gradnje v vseh fazah. To je priprava, izvedba in obratovanje stavbe. Velja za novogradnjo kot obnovo. Praktično vsa sporočila poudarjajo odgovornost investitorja. Ta ima pravico in dolžnost, da se odloča sam in tega težkega bremena ne prelaga na druge. Da, odločanje je težavno, saj se je treba seznaniti z različnimi možnostmi in tudi posledicami. Posledice znajo biti boleče.

Vzroki za napake na fasadi so praviloma notranji.

Gradnja od A do Ž vključuje 25 let izkušenj, povzeti v 25 razumljivih priporočilih. Teh ne boste našli v nobenem priročniku, saj so bili pripravljeni samo za delavnico. Ko sem začel pisati, se mi je po glavi vrtela parafrizirana misel Woodya Allena. »Vse kar ste želeli vedeti o gradnji, pa tega niste mogli nikogar vprašati«. Med delom so se pojavljali še drugi naslovi: Psihologija gradnje ali 25 nasvetov, do katerih se morate opredeliti; Pasti pri gradnji; Top nasveti za postavitev varnega doma; Nepoznana abeceda gradnje …

Za pokušino so tu štiri priporočila, ostalih 25 z obširnejšo razlago, pa na delavnici.

Dihanje

Pogosto uporabljen izraz dejansko pomeni prehod vlage iz notranjosti ven. Tesno je povezan z izrazom zrakotesnost. Starejše stavbe zelo dihajo, saj so špranje vsepovsod. Nove stavbe slabo dihajo, saj so zelo zrakotesne. To je dobro za manjše izgube energije, slabo pa za zrak. Tega moramo zagotoviti z zračenjem.

Kvaliteta bivanja

Težko definicijo bi najlažje primerjali z ljubeznijo. Začutimo, kdaj pride in tudi kdaj odide. Opišemo jo lahko tudi kot odsotnost težav (plesen, prepih, mraz, vročina, hrup …).

Vzdrževanje

Pri nakupu moramo misliti na vzdrževanje. Dve osebni slabi odločitvi. V »vesoljskih« svetilih so se pregrevale posebne in drage svetilke. Pametna stikala (prižiganje luči ob gibanju) so čudovita, le ko se pokvari stane menjava enega stikala 60 €.

Sindrom bolne stavbe

Slaba kakovost zraka, prekomerno sušenje perila v stanovanju, preveč rož, veliko kuhanja … povzroča plesen. Problematičen je tudi zunanji in notranji hrup. Rešitev je več, ena od teh je dobra akustika prostora. Zdravje je in mora biti prioriteta.

Ni vse v energiji, zato mora biti ovoj stavbe tudi estetsko usklajen. Zelena fasada prinaša estetsko popestritev in »divjino« v urbano okolje.

Toplotni ovoj stavbe

Kurilnica je sestavni del ogrevalnega sistema. Pri ovoju jo omenjam zato, ker ta določa moč ogrevalne naprave, pogosto tudi razvod in ogrevala.

Naloga toplotnega ovoja je zaščita notranjosti stavbe pred zunanjo atmosfero. Najlažje si ga predstavljamo kot kocko s šestimi stranicami. Štiri predstavljajo fasado, spodnja predstavlja tla proti raščenemu terenu ali hladni kleti, zgornja pa strop proti hladni podstrehi ali strop naselje podstrehe. Navedeno velja za vse stavbe, to je družinske hiše, večstanovanjske stavbe, kot tudi za javne in proizvodne stavbe. Glavnino ovoja naredimo z neprekinjeno toplotno izolacijo na vseh šestih stranicah ter kvalitetno vgradnjo oken in zunanjih vrat. Posebno pozornost posvetimo vsem prebojem (dimnik, instalacije). Kjer neposredni stik toplotne izolacije ni mogoč (recimo stik toplotne izolacije temeljev in tlaka v stanovanju ali stropa v kleti) vedno upoštevamo pravilo »pol metra čez«.

Dostop do ne bivalne podstrehe je (pre) pogosto obravnavan mačehovsko, kar pomeni brez ustrezne toplotne izolacije in parne ovire.

Viri težav

Toplotni ovoj je vir neštetih težav, izpostavljam predvsem zvočne in toplotne mostove ter plesen. Največkrat je vzrok v nestrokovnosti izvajalcev in nadzornikov, v površnih izvedbah, pri »šparanju« z materiali ali solidnimi izvajalci, v nepotrebnem hitenju, v nepremišljenih odločitvah, v »izboljšavah« med gradnjo in še kaj bi se našlo. V delavnicah bo vse to natančno predstavljeno z vzroki in seveda rešitvami.

Frčade so dobra in pogosta rešitev za dnevno svetlobo podstrešnih stanovanj. So sestavni del toplotnega ovoja stavbe, zato morajo biti narejene v kontekstu celote.

Vseobsežnost ovoja stavbe

Ovoj stavbe je alfa in omega učinkovite rabe energije, kvalitetnega bivanja, majhnega obremenjevanja okolja, predvsem pa denarnice. Kot je razvidno, je toplotni ovoj kompleksen. Vsekakor pa toplotna izolacija fasada ni edini zveličavni ukrep. Tudi ostali ukrepi imajo svojo težo, svojo specifiko in svoje poslanstvo. To so: Streha podstrešnega stanovanja, tlak proti hladni podstrehi in proti hladni kleti, fasada, notranji tlaki med ogrevanimi in neogrevanimi prostori, notranja toplotna izolacija ter »nepogrešljivi« toplotni in zvočni mostovi.

Okno je – skupaj s senčilom – sestavni del ovoja stavbe. V praksi šepa predvsem vgradnja, ki je pogosto pomanjkljiva.

Okna in zunanja vrata

Tu je za pokušino stavbno pohištvo. Na prvi pogled je vgradnja okna enostavna, pa žal ni. Vedeti moramo, da se na zunanji strani okna srečajo štirje izvajalci. Po vgradnji pride še senčilo, toplotna izolacija fasade in zunanja okenska polička. Vsak nam lahko ustvari težave, če niso rešitve vnaprej domišljene in brez »izboljšav«, med gradnjo. Optimalna vgradnja okna je 1 cm ven iz zunanje linije zidu in po RAL standardu. Na tako osnovo gre najmanj 20 cm toplotne izolacije, senčila se lahko tudi skrijejo v toplotno izolacijo ter zunanja okenska polička, ki leži na toplotni izolaciji. Tako vgrajeno okno je brez toplotnih mostov. Če se pri obnovi opisanega ne da narediti, se – skupaj z energetskim svetovalcem – išče druge rešitve.

Članek je za vas pripravil energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič, udika

VEČ O INTERAKTIVNEM ONLINE SEMINARJU >

Prvi koraki do neodvisnosti

Zgradite svojo neodvisnost na področju financ, energije, zdravja in miselnosti s pomočjo vrhunskih strokovnjakov!

VEČ O INTERAKTIVNEM ONLINE SEMINARJU >