Praznično prenajedanje: znaki in posledice

Božični in novoletni prazniki so pred vrati. Med ljudmi že vlada sproščeno vzdušje, ki kar kliče po druženju, hrani in pijači. Praznično vzdušje velikokrat vodi v prenajedanje predvsem sladkorja, nasičenih maščob, soli in alkohola, ki pa so v velikih količinah obremenjujoči za telo, tako fizično kot psihološko.

Poleg tega pa ima praznična hrana veliko energije in malo vlaknin. Taka hrana ne nasiti dovolj in jo moramo pojesti v večjih količinah, da dosežemo sitost, čeprav smo že vnesli več kot dovolj energije.

Prenajedanje je torej definirano preprosto kot to, da zaužijemo več hrane kot je bomo porabili, kar vodi v pridobitev teže in slabo počutje. Kljub temu,  da se sliši preprosto, pa sitosti velikokrat med procesom hranjenja sploh ne opazimo. Še posebej v prazničnem času, ko imamo okoli sebe veliko vzpodbudnih dejavnikov, ki vodijo v prenajedanje (pogovor s prijatelji, slastna hrana, vpliv alkohola, dobro vzdušje).

Znaki za prenajedanje

Zaradi dejavnikov, ki smo jih navedli zgoraj, se po navadi zavedamo, da smo se že najedli, prepozno. Pomembno je, da se med hranjenjem za nekaj časa ustavimo, umirimo in opazujemo v kakšnem stanju je naše telo. Znaki, da smo prekoračili mejo sitosti:

  1. Ne uživamo več v vsakem grižljaju

Tisti prvi grižljaji so nekaj posebnega. Okušamo in uživamo v hrani. Ko pa pridemo do točke, ko postanejo grižljaji običajni in jih ne okušamo več s takim užitkom, odložimo pribor in prenehajmo s hranjenjem.

  1. Fizično potrebujemo premor

Ko se podzavestno ustavimo in odložiš pribor ter moramo zadihati, to je znak, da imamo dovolj.

  1. Vročina

Med prebavljanjem hrane prihaja do izgube toplote, zato se poveča tudi telesna temperatura. Kolikšna bo ta izguba, je odvisno od vrste hrane. Na primer, prebava beljakovin prinese večje izgube toplote kot prebava maščob ali ogljikovih hidratov. Ob preveliki količini vnosa hrane tako prihaja do večje količine izgubljene toplote, ki jo mora telo sprostiti, kar občutimo kot naval vročine in potenja.

  1. Občutek preozkih hlač

Ta občutek smo verjetno izkusili skoraj že kar vsi. Želodec ima lastnost, da se lahko raztegne iz praznega volumna, ki je 75 ml, tudi do volumna 2,5 l in več. Torej, ko začutimo, da bi si morali odpeti pas, smo že vneseli preveliko količino hrane.

Posledice prenajedanja

Naj vam bo vodilo, da je zdrava izbira hrane tudi bolj srečna izbira hrane. Samo pomislite, kako se počutite, ko se naužijete mastnih in sladkih jedi. Mogoče nam nudijo užitek in tolažbo le tistih prvih nekaj minut ali uro, nato pa imajo te jedi ravno obraten učinek in le povečajo slabo počutje, slabo voljo in nezadovoljstvo.

  1. Pridobitev telesne teže

Raziskave kažejo, da med veselim decembrom pridobimo med 0,37 do 1 kg telesne teže. Tisti, ki so že čezmerno težki, pa so pridobitvi teže še bolj podvrženi in pridobijo lahko tudi več kot 2 kg. Torej prazniki predstavljajo velik izziv predvsem za to populacijo ljudi. Čeprav je videti, da pridobimo le malo teže in da sama teža niti ni taka težava, je zgovorno dejstvo, da ravno v prazničnih obdobjih pridobimo glede na celo leto največ kilogramov. Raziskave so prav tako pokazale, da se prazničnih kilogramov kljub poskusom čez leto, ne znebimo uspešno.

  1. Slaba vest

Ob prenajedanju se večkrat pojavijo občutki krivde oziroma slabe vesti, da se nismo uspeli samo-nadzorovati. Kar  nato vodi  tudi v razočaranje nad samim seboj in slabšo samopodobo. Če se obdobja slabe vesti ponavljajo večkrat, te lahko s časoma prerastejo v težave s prehranjevanjem in čustveno prenajedanje; vsekakor pa povzroča negativen odnos posameznika do hrane. Torej, če se večinoma časa prehranjujemo normalno in zdravo ter se le na praznično večerjo malo pregrešimo, se zaradi tega ne obremenjujmo preveč.

  1. Refluks in zgaga

Ob prenajedanju se želodec lahko tako raztegne, da pritiska na spodnjo zapiralko požiralnika, ki skrbi za to, da vsebina želodca ne prehaja nazaj v požiralnik. Če zapiralka požiralnika ni dovolj zaprta in zaradi velike količine hrane ostaja dalj časa v tem položaju, v požiralnik prehaja želodčna kislina, ki povzroča zgago.

  1. Utrujenost

Z večjo količino hrane že tako močno obremenimo prebavo. S hrano z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov se poveča tudi raven glukoze v naši krvi, zaradi česar mora trebušna slinavka sprostiti več hormona inzulina kot običajno. Inzulin ne pomaga samo znižati koncentracije glukoze v krvi, ampak povzroči sproščanje drugih hormonov, med katerimi je tudi serotonin. Serotonin ima pomembno vlogo pri naši sproščenosti, razpoloženju in spanju.

Težko se je upreti vsej tej hrani, ki so jo pripravili sorodniki ali pa je videti odlično v restavraciji. Zato je pomembno, da možnost uživanja bolj kalorične in večje količine hrane pustimo za praznične dni (božič in novo leto), v ostalih dnevih decembra pa jemo zdravo hrano. Tako bomo v novo leto stopili v dobri fizični in psihični kondiciji in le nadaljevali, kjer smo v starem letu končali, brez odvečnih kilogramov in slabe volje.

Da vam bo lažje nadzorovati željo po prenajedanju, smo vam na članskem portalu pripravili video z 10 nasveti kako preživeti december, se s tem izogniti odvečnim kilogramom in slabemu počutju ter tako zdravo uživati v hrani in v družbi vaših najbližjih.

Simona Fabjan, prehranska svetovalka

VEČ O ČLANSTVU >

Postanite član Inštituta!

Zagotovite si celoletni dostop do ekskluzivnih vsebin s področja financ, zdravja, miselnosti in energetike in začnite graditi svojo lastno neodvisnost!

VEČ O ČLANSTVU >