Svetovna zdravstvena organizacija je sedmi april določila kot »Svetovni dan zdravja«. Vsako leto se ta dan obeleži pod drugačnim geslom. Letošnji je bil »Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev: Za vsakogar, vsepovsod.« Sporočil pod tem geslom je več, absolutno se strinjamo, da je pravica do zdravstvenih storitev ena temeljnih pravic vsakega posameznika! Pri Inštitutu za neodvisnost si prizadevamo osveščati predvsem še o koraku pred tem, ko se zdravstvene storitve potrebuje. Govorimo seveda o preventivi pred kurativo. Današnji prispevek ponudi nekaj konkretnih nasvetov, kako se uspešno izmikati prepogostega obiskovanja zdravnikov. 🙂

Na dobro fizično počutje in zdravje vpliva mnogo elementov. Na nekatere imamo vpliv – na primer na naše navade, na druge spet ne – na primer na našo dedno zasnovo. Dedno zasnovo pa lahko vzamemo v zakup, jo sprejmemo in naredimo vse, kar je v naši moči, da »v zibko položeno usodo« kar se da dolgo časa preprečimo. Ne sprijaznimo se s svojo usodo in ne vrzimo pušče v koruzo, še preden sploh pride do borbe, češ, »to me čaka in tukaj nimam kaj«.

Človek je kompleksna celota in čudovito zasnovano bitje z izrednim potencialom za samozdravljenje ali regeneracijo. Brez te sposobnosti niti ne bi preživel. Samozdravljenje poteka vsak dan, še posebno pa je pri vsem skupaj pomemben čas počitka. Danes na počitek pogosto pozabljamo. Poln adrenalina naš organizem sploh ne začuti potrebe po tem, da bi se ustavil. Naše noči so (pre)kratke, k nočnemu počitku se večinoma uležemo pozno zvečer, ko je ura že bližje polnoči. Takrat je regeneracija naših celic slabša. Še manj pa se zavedamo pomena dnevnega počitka. Ugasnimo telefone, televizorje, radije in ostale naprave, ki nam podajajo nove in nove informacije. Zbistrimo si misli s sprehodom, meditacijo ali le nekaj tihimi trenutki na sedežni ob skodelici čaja.

Nasprotno počitku podporo našemu organizmu v njegovem optimalnem delovanju daje tudi gibanje. Veliko zdravstvenih težav moderne dobe je povezanih z sedentarnim načinom življenja. Človeško telo ni bilo narejeno, da bi več ur dnevno presedelo, danes pa veliko ljudi sedi na poti v službo v avtomobilu ali avtobusu, v službenem času in tudi v prostem času ob televiziji, računalniku, obisku kina ali gledališča. Ob tem so seveda neaktivne večje skupine mišic, ki pa so narejene za gibanje. Zato je danes še toliko bolj pomembno, da si izberemo telesno aktivnost oz. vadbo, ki bo prebudila naš organizem. Tako bomo zmanjšali tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Telesna vadba pripomore k ohranjanju ustrezne telesne mase, znižanju krvnega pritiska in tudi LDL holesterola (t. i. slabi holesterol). Pozitivno je tudi to, da zviša HDL holesterol (t. i. dobri holesterol) in občutljivost na inzulin, povečuje fizično pripravljenost, izboljša gibljivost, pomaga pa nam tudi pri soočanju s stresom. Kar se da pogosto izberimo telesno aktivnost na prostem in naše gibanje povežimo še z družabnim delom našega življenja. Odlična aktivnost je igra z otroki, sprehod s partnerjem ali obisk bowlinga s prijatelji.

Osnovo našemu organizmu v njegovem delovanju daje ustrezen vnos hranil. Hranila, ki so potrebna za regeneracijo in obnovo naših celic, so predvsem beljakovine in maščobne kisline ter vitamini in minerali oz. bioaktivne snovi v njih. Pomembno pa je, da v telo vnašamo tudi ogljikove hidrate – predvsem sestavljene ogljikove hidrate, ki vsebujejo veliko prehranske vlaknine. Ta predstavlja hrano mikroorganizmom v našem telesu, te pa podpirajo delovanje našega imunskega sistema. Prehrana, ki ne izključuje nobene od skupin živil oz. v primeru da jo, s tem izgubljena hranila ustrezno nadomešča, ki je redna (več dnevnih obrokov), raznolika (vsaj 35 živil v tednu) in prilagojena življenjskemu slogu posameznika zagotavlja ustrezen vnos hranil in kot taka predstavlja bazo. Tukaj bližnjic ne sme biti. Vse prevečkrat se dogaja, da slabe navade, kot so uživanje hranilno osiromašene, hitre hrane le v enem obroku konec dneva in podobne prehranske (pre)grehe skušamo izbrisati z uporabo prehranskih dopolnil oz. podobnih bližnjic. Že ime pove, da je uporaba le-teh namenjena dopolnjevanju osnovne prehrane, če je le to potrebno, in ne nadomeščanju prave hrane, ker si za njo ne znamo vzeti časa.

In za piko na i. Brez vode ni življenja. Uživajmo dovoljšno količino tekočine na dan. Naše telo lahko tekočino dobiva preko hrane (sploh preko bolj vodenih sort zelenjave in sadja, npr. kumare, lubenica …, nekaj pa tudi z mlekom (ki ga sicer nikoli ne pijemo za žejo!), juhami, jedmi na žlico …) ali preko pijače. Pijača, ki pride v poštev za nadomeščanje tekočine, je voda. Pijemo še mineralno vodo, nesladkane čaje ali pa doma narejeno vodo z okusom (vodo z meto, peteršiljem, kumaro, koščki sadja …). Sokov, gaziranih pijač in alkoholnih pijač ter kave ali pravih čajev ne štejemo med pijače. Da lahko ocenimo, ali pijemo dovolj, se spremljajmo. Že suhe ustnice in suho grlo sta pokazatelja, da telesu primanjkuje tekočine, hujše oblike dehidracije pa se pokažejo tudi na koži, ki postane suha in srbeča. Drugi znak dehidracije je temen in smrdljiv urin (če vemo, da obarvanost ni posledica uživanja določene hrane, npr. špargljev). Barva našega urina naj bo svetlo rumena. Opazujmo pa še naše počutje. Utrujenost, slabost, rahli glavoboli, pogosti padci zbranosti pri delu, tudi lakota, zaprtje in mišični krči so lahko posledica dehidracije. Vsakič v primeru suhih ustnic tako v naslednjih desetih minutah postopoma po požirkih spijemo do 0,5 l vode.

Trikov za ohranjanje zdravja je seveda še mnogo več. Izbranih je le nekaj najbolj praktičnih in hitro uporabnih.

Za več nasvetov smo pri Inštitutu za neodvisnost pripravili elektronsko knjigo »Jaz, telo! Veščine dobrega fizičnega počutja«, kjer so vsebine tudi podrobneje pojasnjene, dodani pa so tudi viri, iz katerih so črpane.

[cp_modal id=”cp_id_54e87″]Kliknite tukaj za prenos e-knjige >>>[/cp_modal]

 

Strokovnjakinje področja Telesne neodvisnosti pa za vas pripravljamo tudi vsebinsko bogato pomlad, ko bomo preko delavnic, webinarjev in ostalih druženj pomagale graditi vašo telesno neodvisnost.

Upam, da bo odslej vsak vaš dan minil – ZDRAVO! Katja Simić, dipl. dietet.