Pomlad se letos začne 20. marca ob 16:15 uri. To je čas, ko je Sonce navidezno točno nad ekvatorjem. Pojavu pravimo ekvinokcij ali enakonočje. Noč in dan tega dne sicer nista povsem enako dolga, saj sonce osvetli površje, že preden je v celoti nad obzorjem, zato je dan za okoli 20 minut daljši kot noč.

Največkrat prvi pomladni dan praznujemo 20. marca, kakšno leto tudi 21. Včasih so na prvi pomladni dan praznovali tudi gregorjevo, ki pa se je po gregorjanskem koledarju prestavil na 12. marec. Gre za tradicionalni praznik, slovenski dan ljubezni in svetlobe. Gregor je bil pravzaprav zelo pomemben mož, papež Gregor Veliki. Krščanstvo nov začetek posebej slovesno naznanja s praznovanjem velike noči, ki jo praznujemo prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni.

Prvo pomladno zelenje in cvetlice so izredno hranilne in so od nekdaj bile pomembne za človeka. Govorimo tudi o lajšanju spomladanske utrujenosti, kjer si še posebej lahko pomagamo s prvimi samoniklimi rastlinami.

 

3 najbolj hranilne rastline zgodnje pomladi

V lokalni naravi najdemo zvrhano bero okusov, ki lahko potešijo potrebe vsakega gurmana. Gre za rastline, katerih uživanje pomeni za marsikoga tudi pomemben korak pri ohranjanju zdravja.

Tudi medvedi ga jedo

Če smo do sedaj uživali le sveže koreninice in čebulice, na primer čemaža in hrena, pa nam spomlad ponuja še več. Nekateri za čemaž pravijo, da je še boljša različica od česna. Je to sploh mogoče? Česen namreč mnogi, ki si pomagajo z naravnimi pripravki, poznajo kot učinkovito sredstvo proti virusom, ki učinkuje tudi potem, ko je že nastopilo virusno obolenje. Tudi čemaž deluje na ta način, zato je še posebej primeren za tiste, ki se jim virusna obolenja ponavljajo.

Čemaž vsebuje aliin in različne sulfokside, ki dajejo značilen vonj in so v večjem delu odgovorni za zdravilne in farmakološke učinke čemaža. Med koristnimi spojinami v čemažu izstopajo tudi antioksidativni flavonoidi, pomembni encimi, karotenoidi, selen, zink, vitamin B, vitamin C in vrsta drugih sestavin. Namesto škroba kot založni ogljikov hidrat prevladuje inulin.

Učinki čemaža so dokazani v laboratorijskih in kliničnih raziskavah in so zelo raznoliki. Izvlečki čemaža na primer znižujejo raven trigliceridov in holesterola ter zavirajo razvoj ateroskleroze, spodbujajo nastanek krvnih celic levkocitov in tvorbo protiteles, spodbujajo odvajanje vode iz telesa in redčijo sluz itd. Predvsem pa je zanimivo njegovo antimikrobno, antivirusno in tudi protitumorsko delovanje (1).

Uživanje prekomernih doz izvlečkov česna in čemaža ima tudi stranske učinke, predvsem na slabše strjevanje krvi, zato prekomerno uživanje česna in čemaža ni priporočljivo pri hkratni uporabi določenih zdravil.

Čemaž lahko uporabite v solatah, omakah, v kuhanih prilogah in vloženega v olju ali kisu. Nekje po svetu ga uživajo tudi v čajih. Za začetek vam priporočamo uporabo nepredelanega, svežega čemaža, saj ohranja največ zdravilnih učinkovin. V primerjavi s česnom, čemaž prenašajo tudi posamezniki z občutljivo sluznico želodca.

Prepoznavanje čemaža je za nekatere pravi izziv. Ko ga boste prvič spoznali v živo in ga nabirali sami, pa vam njegovo prepoznavanje ne bo več povzročalo strahu. Pri Rožmi pripravljamo delavnice, na katerih rastline prepoznavamo in svetujemo.

V gozd po listje za solato

Drevesna vrsta, ki je bila nekdaj v Evropi še bolj prevladujoča kot sedaj, je navadna bukev. Trd in težak les, ki je rahlo rdečkasto obarvan, je še danes priljubljen za drva ter zaradi svoje trdnosti odličen za izdelavo masivnega pohištva.

Bukev pa je uporabna tudi v kuhinji. Ne le žir, v kulinariki ob bukve uporabljamo tudi mlado listje. Mlada drevesa in njihovo listje so odličen vir vitaminov v zgodnjem spomladanskem času. Če mlade liste bukve čez noč namočite v vodo, boste dobili limonadi podoben napitek. Odlični so tudi v zelenjavnih in solatnih jedeh.

Cvetoče zdravilo

Dišečo vijolico evropska in slovenska klasifikacija uvrščata v kategorijo Z (zdravila), zato njene prodaje na tržnici ali pri zeliščarjih ne boste zasledili, njene pripravke pa lahko kupite v lekarnah. Dišeča vijolica je priljubljena zdravilna rastlina in se uporablja pri zdravljenju prehlada in bronhitisa. Primerna je za sušenje sluzi, lajšanje izkašljevanja, zniževanje telesne temperature ter pomirjanje živčnega sistema. Pripravki iz dišeče vijolice pa podpirajo procese zdravljenja tudi pri pljučnicah in revmatskih sklepnih obolenjih (2).

Omamno dišeči cvetovi so pri vijolicah bolj izjema, zato je dišeča vijolica tako opevana. Njeni cvetovi se razcvetajo že zgodaj spomladi. Od nekdaj so te cvetove uporabljali tudi v prehrani, na primer surove na solatah ali sladicah, v sirupih ali čajih ali dodane toplim jedem (3). Vsebujejo dišeče eterično olje z evgenolom ter modro barvilo cianin. Zato cvetovi, dodani kisu, le-tega rahlo obarvajo. Sušeni cvetovi so odličen dodatek zeliščni soli, ki vam omogočijo, da se s cvetjem razvajate vsak dan.

 

»Pomlad je čas za načrte in projekte« je v Ani Karenini zapisal Lev Tolstoj. A ne pozabite, da štejejo le jasni in trdni cilji.

 

Avtorica: Dr. Katja Rebolj, uni. dipl. biol.

Viri:

  • Sodobna fitoterapija, S. Kreft in N. Kočevar Glavač, Slovensko farmacevtsko društvo, 2013
  • Ajurveda z domačimi rastlinami, K. Rosenberg in drugi, Mladinska knjiga, 2018
  • Zelišča in jagodičevje, H. Hofmann, Mladinska knjiga, 2014

Vir slik: Pixabay