Samopodoba – kaj moram vedeti

Da bi razumeli, zakaj je samopodoba za nas tako zelo pomembna, moramo naprej vedeti, kaj to sploh je. Najbolj splošna definicija pravi, da je samopodoba naša lastna predstava o tem, kdo mislimo, da smo. A to ne pove prav veliko.

Samopodoba je v prvi vrsti naš odnos, ki ga gojimo do samega sebe. Je nek skupek zaznav, misli in predstav o sebi, o tem kdo in kaj smo. In veliko teh misli ter zaznav izhaja tudi iz našega nezavednega, kar pomeni, da se jih ne zavedamo.

Samopodoba je tudi vse tisto, kar mislimo o svojih sposobnostih, lastnostih, o svojem telesu, naših možnostih v življenju, uspehih in neuspehih. Ker je samopodoba vse to, je zdaj že jasno, zakaj je tako pomembna.

Namreč, v kolikor o sebi mislimo, da smo sposobni in vredni uspeha, potem nas to podpira v našem življenju. V kolikor pa smo o sebi prepričani, da smo nesposobni, da nimamo prav nobenih možnosti za uspeh, potem je nujno, da te misli spremenimo. Zakaj? Zato, ker nas ovirajo na prav vseh področjih življenja. Škoda je, da bi dovolili, da prevladajo negativne misli, saj je v vsakem izmed nas velik potencial in nihče drug kot mi sami, ga ne moremo izkoristiti.

V splošnem velja, da v kolikor imamo dobro in stabilno samopodobo, se v življenju s problemi in izzivi uspešneje soočamo. Za prispodobo lahko vzamemo drevo. Če drevo razvije močne korenine, mu tudi hude nevihte ne bodo zelo škodovale, saj trdno stoji na tleh. Podobno je tudi pri nas. Stabilna samopodoba pomeni, da imamo močne korenine.

Do zdaj ste verjetno že dobili občutek, da je samopodoba kompleksna zadeva. Prav zato obstaja več različnih vrst samopodob.

Najprej se samopodoba deli na akademsko in neakademsko samopodobo.

  • Akademska samopodoba zajema zaznavo lastnih spretnosti in sposobnosti. Zajema tudi naše prepričanje o lastni inteligentnosti in o naših talentih ter zmožnosti za delo. Je tudi naša lastna zaznava psihičnega in telesnega zdravja. H krepitvi akademske samopodobe pripomorejo naši dosežki in uspehi, ki smo jih nabrali tekom življenja.
    • Neakademska samopodoba se nadalje deli še na telesno, socialno, čustveno in religiozno samopodobo.
  • Telesna samopodoba je v glavnem vse tisto, kar vidimo, ko se pogledamo v ogledalo. Je naše mnenje o tem, kako privlačni smo in kakšen je naš slog oblačenja. Je tudi mnenje o tem, v kakšni kondiciji smo. Ljudje smo nagnjeni k temu, da svoj videz velikokrat primerjamo z videzom drugih in tudi to oblikuje našo telesno samopodobo. Velik vpliv na našo telesno samopodobo pa ima naša percepcija tega, kako nas vidijo drugi.

Na žalost dandanes na telesno samopodobo zelo vplivajo tudi mediji. Na žalost največkrat škodljivo. Zakaj škodljivo? Ker velikokrat nekritično prikazujejo ideale, ki so za povprečnega človeka težko dosegljivi in nasploh nepotrebni. In tudi zato, ker nakazujejo na to, da takšni kot smo, nismo dovolj, za kar pa je naša telesna samopodoba zelo občutljiva. Sploh je za to vrsto samopodobe najbolj kritično obdobje najstništvo.

  • Socialna samopodoba predstavlja naš odnos z vrstniki in pomembnimi osebami. Zajema našo predstavo o lastni sposobnosti sklepanja prijateljstev in o lastni priljubljenosti med ljudmi.
  • Čustvena samopodoba je tesno povezana z našim prepričanjem o tem, kako dobro smo sposobni izražati in obvladovati čustva.
  • Religiozna samopodoba pa je preprosto ocena naše vernosti oziroma nevernosti.

Do zdaj smo torej razjasnili, kaj je samopodoba in katere vrste le-te obstajajo. Zdaj pa je pomembno še razložiti razliko med pozitivno in negativno samopodobo ali drugače rečeno med visoko in nizko samopodobo.

Pozitivna (visoka) samopodoba

Za ljudi s pozitivno samopodobo je značilno, da svoje sposobnosti, lastnosti zaznavajo skladno z realnostjo in pri tem verjamejo, da lahko vse to še izboljšujejo. Prav tako imajo taki ljudje lepši in boljši odnos do samega sebe. Visoka samopodoba se pri posamezniku kaže še v tem, da ceni svoje osebnostne lastnosti in je ponosen nase ob dosežkih.

Tak posameznik tudi bolj zaupa vase, zato si upa postavljati višje cilje, ki ga tudi bolj motivirajo. Vse to pa pomeni tudi večje možnosti za uspeh. Nekdo, za katerega je značilna visoka samopodoba, vse probleme vidi kot izzive in se z njimi konstruktivno sooča. To enostavneje povedano pomeni, da se pred problemi ne ustavi, pač pa je nagnjen k iskanju rešitev. V primeru, ko taka oseba naredi napako ali doživi neuspeh, vse to dojema kot izkušnje in priložnost za rast.

Ljudje s pozitivno samopodobo se ne ozirajo preveč na mnenje drugih in so tudi bolj samostojni. Poleg tega so pogumni in vedno na lovu za novimi izzivi, ki jim polnijo in osmišljajo življenje. In kar je najpomembneje, osebe s pozitivno samopodobo znajo poskrbeti zase in se zavedajo pomembnosti le tega.

Negativna (nizka samopodoba)

Eden izmed pokazateljev negativne samopodobe je nenehna potreba po pozornosti in nenehna potreba po potrjevanju drugih. To pomeni, da je osebam z nizko samopodobo mnenje drugih izjemno pomembno. Pretirana skrb za to, kaj o njih menijo drugi, pa je nevarna tudi zato, ker lahko v primeru negativnega mnenja to še dodatno zruši njihovo samopodobo.

Nekdo, za katerega je značilna negativna samopodoba nima dobrega mnenja o sebi, pač pa se stalno samo-podcenjuje in pretirano kritizira. Zaradi tega ima taka oseba nizko samospoštovanje in posledično tudi ne zaupa vase. Ob vsaki oviri se ustavi. Vsak neuspeh pomeni le še dodatno potrditev o njegovi nesposobnosti.

Jasno je, da negativna samopodoba vpliva tudi na aktivnost, saj se bo oseba z nizko samopodobo izzivom na vse načine izogibala. Strah pred ponovnim neuspehom je namreč močnejši.

Osebno z negativno samopodobo prepoznamo tudi po tem, da se ves čas zadržuje v vlogi žrtve in za svoje napake in neuspehe krivi druge. Prav tako za svoje vedenje ni pripravljena prevzeti odgovornosti.

Kako pa sploh oblikujemo samopodobo?

Samopodoba se najmočneje oblikuje že v zgodnjem otroštvu, ko prihajamo v stike z nam pomembnimi drugimi ljudmi. Zato imajo na našo samopodobo velik vpliv naši starši.

Na oblikovanje različnih vrst samopodobe pa vplivajo tudi naše življenjske izkušnje, preko katerih smo pridobili mnenja in prepričanja o naši sposobnosti. Tako se recimo akademska samopodoba začne oblikovati z vstopom v šolo, v obdobju mladostništva pa je ključen razvoj telesne samopodobe.

Ne glede na to, da kot otroci nimamo velikega vpliva na oblikovanje lastne samopodobe, imamo kot odrasli ljudje vse možnosti, da se lotimo “prenove”. Kot odrasli, lahko prevzamemo odgovornost zase in se odločimo, da bomo zavestno gradili boljšo samopodobo. Vse to je sicer lahko dolgotrajen proces, a vreden vsega truda.

Špela Kresnik, mag. psihologije in mentorica za osebnostno rast, www.spelakresnik.com