Preko energetske do finančne neodvisnosti

Posamezniki, ki dolgoročno planirajo svojo finančno neodvisnost, se vedno osredotočajo na:

  • prihodkeučinkovito načrtovanje prihodkov, iz katerih lahko potem investiramo in gradimo primerno glavnico premoženja, ki nam lahko dolgoročno nudi finančno svobodo,
  • odhodkekako optimizirati stroške svojega bivanja, ne da bi izgubili kakovost življenja oziroma kako za fiksne odhodke (stroške življenja) na dolgi rok plačevati manj.

Zanimivo je, kako pomembna je pri procesu načrtovanja investicij in optimizacije odhodkov, posameznikova energetska neodvisnost oziroma energetska samooskrba. Kot vemo, za večino ljudi fiksni mesečni strošek predstavlja porabljena elektrika, ogrevanje (ki je lahko sicer samo sezonsko) in vožnja z avtomobilom.

Si predstavljate, da ste energetsko neodvisni in za porabljeno elektriko, ogrevanje in ˝gorivo˝ za avto plačujete zgolj nekaj € mesečno? In da lahko potem prihranek, ki ga ustvarjate, investirate kam drugam?

Svetovni globalni trendi premikanja v trajnostni razvoj gospodarstva spodbujajo investicije v obnovljive vire energije in sektor zelene energije vedno bolj pridobiva pozornost in razširjenost. Ne le investicije denarja v podjetja, ki so prisotna v tej panogi. Ekonomsko zelo učinkovito je namreč investirati tudi v lastno sočno elektrarno – ne le, da s tem postanete samooskrbni, investicija tukaj ponuja tudi dober donos in dolgoročno ustvarjene dodatne prihranke.

Sončne elektrarne za gospodinjstva tako že dolgo niso več le modna muha. Po pregledanih izračunih se sončna elektrarna kaže kot zelo dobra investicija, ki koristi tako okolju kot tudi denarnici. Seveda pa je pri tem zelo pomembno, da v času načrtovanja sončne elektrarne upoštevamo vse dejavnike v okolju in na stavbi, da s tem pridobimo optimalen izkoristek.

Prednosti obnovljivih virov energije

Obnovljivi viri energije imajo veliko prednosti, saj v osnovi najprej izboljšujejo kakovost okolja in predvsem preprečujejo nadaljnje spreminjanje podnebja. Poleg ohranjanja narave lahko obnovljivi viri energije državam nudijo večjo varnost z zmanjšanjem odvisnosti od uvoženih virov energije. To lahko pozitivno vpliva tako politično kot tudi gospodarsko.

V zadnjih letih, ko postaja elektrika iz obnovljivih virov vse cenejša, se to odraža v vse večji učinkovitosti in tako postaja sektor obnovljivih virov energije eden najhitreje rastočih sektorjev, ki ponuja veliko število zaposlitev in poganja nov tehnološki razvoj. Ne nazadnje pa postaja vedno večja prednost sončnih elektrarn tudi v finančnem učinku in zelo dobrem letnem donosu na vložena sredstva, ki za nekajkrat presega donos bančnih depozitov.

Investicija v energetsko neodvisnost ponuja finančno varnost

Iz vidika podjetij in posameznikov postaja investicija v solarno ali vetrno elektrarno vedno bolj smiselna in tudi finančno zanimiva. Ko poskrbimo za energetsko neodvisnost se namreč finančni učinek pokaže takoj v znižanju stroškov elektrike zaradi samooskrbe in s tem posledično tudi v zmanjšanju odvisnosti od elektrodistributerjev in od gibanja cen električne energije na trgu. Če se v nadaljevanju odločimo še za hranilnike električne energije (baterije) s tem dosežemo popolno energetsko neodvisnost in lastno samooskrbo.

Pomembno je poudariti, da je sprememba zakonodaje pred leti v Sloveniji, ki lastnikom sončnih elektrarn omogoča samooskrbo z električno energijo, naredila investicije v sončne elektrarne spet veliko bolj zanimive. Opcija tako imenovanega ˝net meteringa˝ pokriva predvsem gospodinjstva, ki lahko na tak način občutno prihranijo pri strošku za energijo. Tovrsten način tako ponuja povsem drug finančni učinek, kot če elektriko proizvajamo in jo v celoti prodajamo naprej, kar se je ob umiku subvencionirane cene v preteklosti izkazalo kot zelo dvorezen meč.

Finančna varnost se povečuje tudi zaradi zvišane vrednosti objekta, ki je opremljen s sočno elektrarno. Statistično so cene tovrstnih objektov višje za okrog 5 odstotkov. Pravi finančni učinek pa se vsekakor pokaže v prihrankih pri stroških električne energije, če jih seveda plemenitimo dalje. Pri izračunih se tako pokaže, da se investicija v sončno elektrarno pri trenutnih razmerah na trgu lahko povrne že v 9 letih in lahko pri omenjeni investiciji pričakujemo okrog 8- odstotni letni donos.

Primerjava stroška izdelave sončne elektrarne – povzeto po članku na spletni strani www.varcevanje-energije.si:

Skupni stroški sončne elektrarne 11 Kw mmoči v 30-ih letih delovanja
Cena storitve elektrarne (z vključeno subvencijo) 12.000 €
Stroški fiksnih dajatev za obdobje 30 let (20 € mesečno) 7.200 €
Stroški zavarovanja, vzdrževanja, nadzora, upada učinkovitosti (120 € letno) 3.600 €
Skupni predviden strošek elektrarne v 30-ih letih 22.800 €

V omenjenem izračunu je upoštevana elektrarna, ki bi povprečni družini v Sloveniji lahko vsekakor nudila samooskrbo – torej, vso potencialno porabljeno električno, bi lahko družina proizvajala z lastno sončno elektrarno, če predpostavimo, da družina porablja nekje 11.000 kW ur elektrike na leto.

V hipotetičnem izračunu bi omenjena elektrarna v 30-ih letih, pri trenutnih cenah elektrike, lahko pridelala za nekje 63.000 € električne energije. Če od tega zneska odštejemo našo osnovno investicijo + tekoče stroške v 30-ih letih lahko ugotovimo, da nam bi v tem času ostalo za dobrih 40.000 € denarja, ki ga privarčujemo in seveda lahko investiramo nekam naprej.

Lastni primer

Za investicijo v sončno elektrarno smo se letos odločili tudi v naši družini, kjer smo ugotovili, kako zelo pomembno sta združeni finančna in energetska neodvisnost. Zato smo v celotnem projektu zastavili dve zelo pomembni zahtevi:

  • želimo brezobrestno odplačevati izgradnjo elektrarne v mesečnih obrokih,
  • vse prihranke, ki jih bo ustvarjala elektrarna bomo investirali naprej do celotnega stroška električne energije, ki jo plačujemo danes.

Ko smo pridobili različne ponudbe, smo se odločili za slednjo s tem izračunom:

Investicija v domačo sončno elektrarno – 13,43 kW moči (z odbito subvencijo) 13.775 €
Mesečni obrok odplačevanja elektrarne (brez obresti) 164 €
Mesečni strošek zavarovanja 5,50 €
Skupni mesečni obrok odplačevanja elektrarne: 169,50 €
Stroški fiksnih dajatev: 20 €
Skupni mesečni strošek za ˝elektriko˝ od zagona elektrarne: 189,50 €

K omenjenemu izračunu zgoraj moram zapisati, da smo preko ponudnikov dobili ugodno 7- letno brezobrestno financiranje in ni bilo treba investirati enkratnega zneska v elektrarno, ampak ga bomo odplačevali mesečno (brez obresti). Skupni fiksni strošek 189,50 € je obrok elektrarne, ki pa nam že v celoti pokriva naše potrebe po elektriki in ogrevanju (ogrevanje je s toplotno črpalko).

Pred instalacijo elektrarne je bil naš povprečni mesečni strošek za elektriko in ogrevanje v povprečju okrog 240 € mesečno. Zdaj tako, od instalacije naprej, že ustvarjamo prve prihranke, v našem primeru 40 € na mesec, ki jih bomo zdaj 7 let investirali naprej in bomo pri pričakovanem 8,5 odstotnem letnem donosu po 7-ih letih iz tega že dobili dobrih 4.500 €.

Leta Vplačilo 40 € mesečno Privarčevanega premoženja na 8,5% letnega donosa
1 480,00 499,15
2 960,00 1.040,72
3 1.440,00 1.628,34
4 1.920,00 2.265,89
 5 2.400,00 2.957,64
6 2.880,00 3.708,19
 7 3.360,00 4.522,53

Po 7 letu pa lahko predpostavimo, da ta znesek, 4.500 € v celoti investiramo naprej, obdržimo obstoječih 40 € varčevanja in k temu dodamo še mesečne prihranke, ki jih ustvarjamo po 7-ih letih. Namreč, ko poplačamo obrok za elektrarno, se nam mesečni strošek zmanjša iz zgornjih 189,50 € na cca. 40 € mesečno (redne dajatve + omrežnina + del sredstev za pokrivanje vzdrževanja in nadzora), kar pomeni, da nam za mesečno investiranje ostane dodatnih 150 € + obstoječih 40 € iz prvih 7 let, kar znese skupaj 190 € mesečno.

Leta Vplačilo 4500 € enkratno in
190 € mesečno
Privarčevanega premoženja na 8,5 % povprečnega letnega donosa
1 6.780,00 7.253,46
2 9.060,00 10.240,96
3 11.340,00 13.482,39
4 13.620,00 16.999,35
5 15.900,00 20.815,25
6 18.180,00 24.955,51
7 20.460,00 29.447,68
8 22.740,00 34.321,69
9 25.020,00 39.609,99
10 27.300,00 45.347,79
11 29.580,00 51.573,31
12 31.860,00 58.328,00
13 34.140,00 65.656,84
14 36.420,00 73.608,62
15 38.700,00 82.236,31
16 40.980,00 91.597,36
17 43.260,00  101.754,09
18 45.540,00 112.774,14
19 47.820,00 124.730,90
20 50.100,00 137.703,98
21  52.380,00 151.779,77
22 54.660,00 167.052,01
23 56.940,00 183.622,39

Če predpostavimo, da ima elektrarna življenjsko dobo 30 let, potem lahko z omenjenim vlaganjem, ki smo ga opisali zgoraj (po 7 letu) nadaljujemo še nadaljnjih 23 let. Če nam uspe 4.500 € enkratnega zneska in 190 € dodatnih mesečnih vložkov investirati na vsaj 8,5 odstoten letni donos, bi morali imeti po 30-ih letih na računu dobrih 180.000 €. To pa je že znesek, ki je zelo primeren za dopolnitev vaše finančne neodvisnosti oziroma svobode.

Prebivalci kot steber energetske tranzicije

S svetovnimi trendi se tudi v Sloveniji v zadnjih letih premikamo v čas, ko sončna elektrarna postaja najcenejši energetski vir, ki je praktičen in zdaj omogoča tudi privlačne zasebne naložbe v zagotavljanje prihodnje energetske neodvisnosti ter nizkih cen električne energije za daljše časovno obdobje. Vsak posameznik bo z udeležbo v trendu sončne energije pridobil dodaten finančni prihranek, ki mu bo omogočal večjo varnost v prihodnosti.

Po izračunih organizacije Greenpeace Slovenija bi lahko skoraj polovica prebivalcev naše države do leta 2050 proizvajala svojo lastno električno energijo iz sonca in vetra. V Sloveniji bi tako lahko ˝energetski državljani˝ zadostili kar 25 odstotkom vseh potreb po električni energiji, kar 40 odstotkov gospodinjstev pa bi lahko bilo investitorjev v sončno energijo. Priložnost torej imamo, jo bomo tudi izkoristili?

Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec

Če želite še bolj natančno izvedeti, kako zelo sta energetska in finančna neodvisnost povezani, vam priporočamo obisk interaktivnega online seminarja Prvi koraki do neodvisnosti. Poleg ostalih strokovnjakov vam bosta neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič in neodvisni finančni svetovalec Matjaž Štamulak, podrobno razložila bistvene sestavine, ki jih morate poznati za dobre temelje neodvisnega življenja.

Izkoristite early bird ponudbo, ki vam seminar prinaša kar 25 % ceneje. Ponudba velja do 15. decembra 2020.

INTERAKTIVNI ONLINE SEMINAR