Spomladanske cvetlice – zakaj jih tako radi nabiramo?

Koriščenje zgodnjih pomladanskih rastlin je tako logično. Tudi če jih ne bi preučevala nobena študija, bi intuitivno vedeli, da so dobre za nas in bi jih vključevali v svojo prehrano. A vendarle – kaj o njih pravijo raziskave?

Podatki iz raziskav o spomladanskih rastlinah so prav za prav bolj skopi, kot bi pričakovali, glede na to, da se te rastline znajdejo in interpretirajo praktično v vsaki reviji vsako pomlad znova. Vseeno pa se je v letih nabralo kar nekaj podatkov, ki nam omogočajo primerjavo glavnih hranilnih vrednosti divjih rastlin iz narave. Kot skupni imenovalnik lahko ugotovimo, da so spomladanske rastline bogate z:

  • vitamini: Rastlina, imenovana krompirjevka, na primer spomladi vsebuje kar nekajkrat več vitamina C kot solata iz trgovine. Tudi najpogostejše rastline, ki jih nabiramo Slovenci – regrat, čemaž in kopriva vsebujejo dovolj vitamina C, da s skledo solate ali kozarcem smutija pokrijemo priporočeni dnevni vnos tega vitamina in dobimo še nekaj zaloge.
  • Antioksidanti: To so molekule, ki so po svoji strukturi lahko zelo raznolike. Tudi njihova obstojnost je zelo raznolika, nekateri so občutljivi na visoke temperature, mnogo antioksidantov pa se v divji in gojeni zelenjavi obdrži tudi, če jih kuhamo dlje časa. Spomladanske cvetlice imajo vse tudi visoko antioksidativno delovanje, katerega največja prednost je njihovo sinergistično delovanje. V praksi to pomeni, da 1 + 1 pri teh rastlinah ni 2, ampak 4.
  • Minerali: Znano je, da se mineralne vrednosti med rastlinskimi vrstami razlikujejo, hkrati pa so odvisne tudi od kakovosti prsti, v kateri rastejo. To je pomembno tudi pri preskrbi telesa z nekaterimi mikroelementi, na primer s selenom, silicijem, manganom, železom idr. Praviloma za divje nabrane rastline pravimo, da vsebujejo nekajkrat več mineralov v primerjavi s svojimi gojenimi sorodnicami. Med prvimi spomladanskimi rastlinami, ki vsebujejo največ železa in drugih mineralov, so prav regrat, kopriva in čemaž.

Katere rastline prevladujejo spomladi

Pomlad je bogata z najrazličnejšimi vrstami rastlin, ki spadajo v različne rastlinske družine. Mnoge od teh družin med gojeno zelenjavo ni moč najti, zato so nam še posebej dragocene. Te nam prinašajo še posebej bogato diverziteto zdravilnih učinkovin, zato si jih želimo v svoji prehrani.

A tudi družina rastlin, ki jo med gojenimi vrstami dobro poznamo, – križnice – so med spomladanskimi rastlinami posebej pogoste. Njihova raznovrstnost med divje rastočimi predstavnicami je še večja kot pri gojenih vrstah in sortah. Če pobrskamo po raziskavah, ki so narejene s temi rastlinami, kmalu pridemo do pomembnih spojin, ki jih v zadnjem času pospešeno raziskujejo v številnih laboratorijih po celem svetu. Vse penuše in druge križnice vsebujejo žveplove spojine, ki jih imenujemo glukozinolati in rastlino ščitijo pred okužbami patogenov in pred rastlinojedci. Pri tem se pretvarjajo v razgradnje produkte, ki jih imenujemo izotiocianati. Za nas imajo te raznolike spojine pomembno vlogo v podpori imunskega sistema. Delujejo protibakterijsko, antioksidativno, protivnetno, v poskusih in vitro pa so ugotovili tudi protirakavo delovanje.

Ob tem pa se nam postavlja novo vprašanje – ali je lahko teh snovi tudi preveč in nam lahko škodujejo? Raziskave od prekomerni uporabi glukozinolatov in njihovih razgradnih produktih so skope, vemo pa, da lahko povzročajo neželene učinke predvsem v povezavi z delovanjem ščitnice, zato previdnost ni odveč.

Kaj pa čemaž?

Čemaž spada med zdravilne rastline z dolgo zgodovino uporabe v tradicionalni medicini. Od nekdaj se je uporabljal kot naravno zdravilo za bolezni prebavil, srca in ožilja ter dihal. Tudi čemaž vsebuje žveplove spojine (glutamilne peptide in sulfokside), ki so tiste z zdravilnim učinkom za naše telo. Zaradi hlapnosti so enake spojine odgovorne še za značilen vonj in okus. Nabiranje čemaža pa vseeno ni tako enostavno, saj tu in tam prihaja do usodnih zamenjav. Poglejmo si, s čim lahko zamenjamo čemaž.

Kateri rastlini največkrat zamenjata čemaž?

Šmarnica

V Sloveniji poznamo smrtne zastrupitve s šmarnico, čeprav so te izredno redke. Do zastrupitev pride zaradi zamenjav z užitnim čemažem. Šmarnica je gozdna rastlina in ima najraje polsenčne in nekoliko vlažne kraje. Enako velja tudi za čemaž, zato se njuni rastišči včasih prekrivata. Šmarnica in čemaž imata podobne liste, njuni cvetovi pa so različni.

Šmarnica vsebuje strupene glikozide, ki so podobni kot glikozidi strupenega naprstca in delujejo na srce. Včasih so šmarnico uporabljali kot zdravilno rastlino, a le v zelo malih količinah. Zastrupimo se lahko že, če zaužijemo nekaj listov, pecljev ali jagod. Cvetovi šmarnice so tako lepi, da jih opisujejo mnoga literarna dela. Šmarnica pa je seveda tudi krasna sorta grozdja.

Podlesek

Tudi jesenski podlesek je podoben šmarnici in čemažu ter še bolj strupen kot šmarnica. Jesenski se imenuje zato, ker v jeseni cveti s prelepimi žafranu podobnimi cvetovi. Spomladi pa razvije liste, podobne čemažu. Za zastrupitev je dovolj nekaj listov, pri čemer do zastrupitev največkrat prihaja zaradi napačnega nabiranja čemaža, ko ljudje pobirajo večje šope čemaža, ne da bi opazili, da se je vmes znašel tudi podlesek.

Kmetje poznajo podlesek kot strupeno rastlino, ki se ji izogiba tudi živina. Strupeni alkaloid, ki ga vsebuje podlesek, se imenuje kolhicin. To je molekula, ki se pogosto uporablja v laboratorijskih raziskavah in ustvarjanju novih hibridnih oblik rastlinskih križancev.

Če pogledamo, kolikšna je možnost, da med rastlinami v naravi naberemo strupeno, je ta prav med spomladanskimi rastlinami največja. Na rastišču bomo med užitnimi rastlinami naši tudi veliko strupenih. A naj nas to ne odvrne od tega, da bi spomladanske cvetlice uporabili za svoje dobro počutje.

S svojimi visokimi vrednostmi vitaminov, mineralov in antioksidantov so spomladanske cvetlice odličen način za trajnostni način prehranjevanja.

Dr. Katja Rebolj, nabiralka

21 – dnevni izziv za več energije in boljše počutje

Naša vitalnost je tesno povezana z našo življenjsko energijo – prano. Ko slabo jemo, ne dobimo te energije s hrano. Ko slabo dihamo, se premalo gibamo in nismo v stiku s svežim zrakom, preprečujemo vitalnost. Ko smo preveč v mislih, se telo sključi, zakrči in izgubimo stik s tem trenutkom, kjer je moč, da svojo življenjsko energijo poživimo. Vabimo vas, da se vitalnosti z nami lotite CELOSTNO in svojo življenjsko energijo z nami okrepite!

Za vas so strokovnjakinje iz področja telesne neodvisnost pripravile 21 dnevni izziv VITALNIH 21, kjer boste med izzivom vsako jutro prejeli elektronsko sporočilo s kratkim videom in gradivom, ki si lahko pogledate kadarkoli.

Vsi posnetki in gradivo pa vam ostane na voljo za neomejen čas.

VEČ INFORMACIJ IN PRIJAVA