V letu 2017 končno postaja jasno, tako zainteresirani javnosti kot tudi politikom, da moramo za trajnostni razvoj gospodarstva in družbe pričeti postopoma opuščati fosilna goriva in preiti na obnovljive vire energije. Zgodovina namreč dokazuje, da brez lahko dostopne in razpoložljive ter poceni energije ni pravega razvoja. Jasno je tudi, da s trenutnimi glavnimi viri za pridobivanje energije vsekakor ne bomo uspeli zadovoljiti naših prihodnjih potreb. Ne le to, obstoječi glavni viri za pridobivanje energije namreč onesnažujejo okolje in naravo in so eden glavnih vzrokov za podnebne spremembe ter imajo močan ter znanstveno dokazan negativen vpliv tudi na zdravje človeka.

Sektor zelene energije tako vedno bolj pridobiva na pozornosti in razširjenosti kar posledično pozitivno vpliva na zniževanje cen komponent in dela danes investicijo v tovrsten sektor vedno bolj privlačno. Sončne elektrarne za gospodinjstva tako že dolgo niso več le modna muha. Po pregledanih izračunih se sončna elektrarna kaže kot zelo dobra investicija, ki koristi tako okolju kot tudi denarnici. Seveda pa je pri tem zelo pomembno, da v času načrtovanja sončne elektrarne upoštevamo vse dejavnike v okolju in na stavbi, da s tem pridobimo optimalen izkoristek.

Velik prelom za obnovljive vire energije

Lansko leto je bilo na področju obnovljivih virov energije precej prelomno leto. Ne le povečanje investicij in zanimanje javnosti, pridobivanje električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn je marsikje po svetu podrla rekorde. Avstralija je tako v lanskem letu dosegla rekordno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije, ki lahko napaja že preko 70 odstotkov vseh domov v Avstraliji, letos se je ta številka še nekoliko zvišala. Kitajska je v letošnjem letu že dosegla lasten cilj proizvodnje elektrike iz sonca, ki je bil sicer predviden za leto 2020. Absolutni rekord pa drži Škotska, ki je letos postavila svetovni rekord v proizvodnji elektrike iz vetra – z njo po zadnjih podatkih trenutno pokrivajo več kot 116 odstotkov svojih lastnih potreb po energiji.

Zanimivi premiki se dogajajo tudi v Nemčiji, ki je tradicionalno zelo naklonjena energetski tranziciji v obnovljive vire. Skupni delež proizvodnje elektrike v vetrnih, hidro- in sončnih elektrarnah je v Nemčiji v prvi polovici letošnjega leta zrasel na rekordnih 35 odstotkov. Zanimiv je podatek, da je Nemčija letos ob določenih sončnih in vetrovnih dnevih pridobila tudi do 85 odstotkov elektrike iz obnovljivih virov, njihov glavni cilj pa je, da bi do leta 2050 kar 80 odstotkov elektrike pridobili izključno iz obnovljivih virov energije.

Sicer so v letu 2016 investicije v izgradnjo obnovljivih virov energije doživele kratkoročni upad, se pa je zato povečala svetovna proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov. Trenutno obnovljivi viri energije proizvedejo 11,3 odstotka svetovnih potreb po električni energiji, še leta 2011 je bilo te proizvodnje za polovico manj, le 6,9 odstotka.

Leta 2016 je bilo po svetu nameščenih največ različnih projektov za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov energije kot katerokoli lepo poprej. Čista energija je tako lani predstavljala kar 55 odstotkov novo zgrajenih proizvodnih kapacitet za pridobivanje elektrike, trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu.

Prednosti obnovljivih virov energije

Obnovljivi viri energije imajo veliko prednosti, saj v osnovi najprej izboljšujejo kakovost okolja in predvsem preprečujejo nadaljnje spreminjanje podnebja. Poleg ohranjanja narave lahko obnovljivi viri energije državam nudijo večjo varnost z zmanjšanjem odvisnosti od uvoženih virov energije. To lahko pozitivno vpliva tako politično kot tudi gospodarsko. V zadnjih letih, ko postaja elektrika iz obnovljivih virov vse cenejša, se to odraža v vse večji učinkovitosti in tako postaja sektor obnovljivih virov energije eden najhitreje rastočih sektorjev, ki ponuja veliko število zaposlitev in poganja nov tehnološki razvoj. Nenazadnje pa postaja vedno večja prednost sončnih elektrarn tudi v finančnem učinku in zelo dobrem letnem donosu na vložena sredstva, ki za nekajkratnik presega donos bančnih depozitov.

Investicija v energetsko neodvisnost ponuja finančno varnost

Iz vidika podjetij in posameznikov postaja investicija v solarno ali vetrno elektrarno vedno bolj smiselna in tudi finančno zanimiva. Ko poskrbimo za energetsko neodvisnost se namreč finančni učinek pokaže takoj v znižanju stroškov elektrike zaradi samooskrbe in s tem posledično tudi v zmanjšanju odvisnosti od elektrodistributerjev in od gibanja cen električne energije na trgu. Če se v nadaljevanju odločimo še za hranilnike električne energije (baterije) s tem dosežemo popolno energetsko neodvisnost in lastno samooskrbo.

Pomembno je poudariti, da je sprememba zakonodaje v Sloveniji, ki lastnikom sončnih elektrarn omogoča samooskrbo z električno energijo, naredila investicije v sončne elektrarne spet veliko bolj zanimive. Opcija tako imenovanega ˝net meteringa˝ pokriva predvsem gospodinjstva, ki lahko na tak način občutno prihranijo pri strošku za energijo. Tovrsten način tako ponuja povsem drug finančni učinek, kot če elektriko proizvajamo in jo v celoti prodajamo naprej, kar se je ob umiku subvencionirane cene v preteklosti izkazalo kot zelo dvorezen meč.

Finančna varnost se povečuje tudi zaradi zvišane vrednosti objekta, ki je opremljen s sočno elektrarno. Statistično so cene tovrstnih objektov višje za okrog 5 odstotkov. Pravi finančni učinek pa se vsekakor pokaže v prihrankih pri stroških električne energije, če jih seveda plemenitimo dalje. Pri izračunih se tako pokaže, da se investicija v sončno elektrarno pri trenutnih razmerah na trgu lahko povrne že v 9 letih in lahko pri omenjeni investiciji pričakujemo okrog 8 odstotni letni donos.

Primerjava treh različno velikih sončnih elektrarn, začetne investicije in prihrankov, ustvarjenih v 25 letih:

Vgrajena moč elektrarne Višina začetne investicije Povratek investicije Prihranek po 25 letih
5 kWp 7.391,25 € 9 let 10.826 €
8 kWp 11.388,00 € 9 let 19.341 €
11 kWp 15.417,60 € 9 let 26.672 €

 

Iz omenjenih izračunov je vidno, da je donosnost naložbe v sončno elektrarno za večkratnik višja kot trenutno varčevanje v banki. Povračilna doba 9 let naredi investicijo še veliko bolj zanimivo in privlačno za dodatno razpršitev obstoječega premoženja ter posledično tudi za pomemben korak v energetsko neodvisnost.

V primeru, da se v prihodnosti odločimo še za dodaten nakup baterijskega sistema (ki v zgornjem izračunu ni upoštevan), lahko s tem dosežemo točko popolne energetske neodvisnosti, ko lahko vso količino proizvedene energije porabimo sami. Če bi imeli dovolj velik hranilnik, da bi lahko v prihodnosti zagotavljali še energijo za ogrevanje (primer povezave s toplotno črpalko) in ob tem polnili tudi električni avtomobil, pa finančni učinek postane še veliko bolj zanimiv in še bolj privlačen.

Prebivalci kot steber energetske tranzicije

S svetovnimi trendi se tudi v Sloveniji v zadnjih letih premikamo v čas, ko sončna elektrarna postaja najcenejši energetski vir, ki je praktičen in zdaj omogoča tudi privlačne zasebne naložbe v zagotavljanje prihodnje energetske neodvisnosti ter nizkih cen električne energije za daljše časovno obdobje. Vsak posameznik bo z udeležbo v trendu sončne energije pridobil dodaten finančni prihranek, ki mu bo omogočal večjo varnost v prihodnosti.

Po izračunih organizacije Greenpeace Slovenija bi lahko skoraj polovica prebivalcev naše države do leta 2050 proizvajala svojo lastno električno energijo iz sonca in vetra. V Sloveniji bi tako lahko ˝energetski državljani˝ zadostili kar 25 odstotkom vseh potreb po električni energiji, kar 40 odstotkov gospodinjstev pa bi lahko bilo investitorjev v sončno energijo. Priložnost torej imamo, jo bomo tudi izkoristili?

Matjaž Štamulak, objavljeno v reviji Obrtnik Podjetnik

Pustite komentar