Pomen številk za kvaliteto bivanja

Po e pošti sem prejel vprašanje: »Pri vaših tekstih se pojavljajo izrazi, mere, količine in številke, ki mi včasih niso čisto jasni. Izraze se da s pomočjo spleta še nekako razumeti, težje je s pomeni in odnosi med številkami. Bilo bi fino, če nam jih lahko predstavite na razumljiv način (kaj je več in kaj manj, za koliko, kaj to pomeni pri stroških energije …)«

Številke v življenju

Številke so natančni podatki, s katerimi se ne da mešetariti. Seveda pod pogojem, da poznamo kontekst in jih znamo umestiti v realnost gradnje. Številčnih opisov različnih elementov stavbe je veliko, vsekakor preveč za en članek, zato bom na razumljiv način izpostavil le najbolj pogoste.

Računovodji, statistiku ali matematiku so številke osnovno orodje; politiku so mazivo govora, v gospodinjstvu pa se stroškovne vztrajno povečujejo, prihodkovne nižajo, vse so težko razumljive. Kdor želi razumeti ta paradoks na področju energije in doumeti vrednost številk, odstotkov, dobe vračanja investicije, % izkoristka kotla, 109 % izkoristek kondenzacijskega kotla na plin, razliko med koeficientom toplotne izolativnosti 1.0 Wm2K in 0.1 Wm2K, kaj v praktičnem življenju pomeni lambda 0.041 WmK ali 0.022 WmK, kako lahko z opeko 20 cm na obodu stavbe „pričaramo” dodatne 4 m2 v etaži, kaj pomeni 100 % in kaj 50% vlažnost itd., bo prišel k meni na svetovanje. Odgovore na vsa omenjena – in ostala – vprašanja bo dobil v razumljivi in uporabni obliki, nekako tako, kot tu podajamo številke za stroške ogrevanja, debeline toplotne izolacije, vlago v zraku, prezračevanje in pretvorbe med oblikami biomase. Dileme iz mladostnega spraševanja, je težji kilogram železa ali slame, tako ne bo več.

Iz 1 m3 goli naredimo za 1.4 prm (prostorninski meter) zloženih 1 m dolgih polen (klafter). Ko te razrežemo na 30 cm in jih zložimo, dobimo 1.2 prm, iz nezloženih pa 2 nm3 (nasuti m3). Če iz 1 m3 goli naredimo sekance, dobimo 3 nm3. V enem prm bukovih drv je 2.410 kWh (240 litrov kurilnega olja), v enem nm3 sekancev pa 800 kWh (80 litrov kurilnega olja).

Napoved stroškov ogrevanja

Kako lahko negotove napovedi prihodnosti čim bolj uporabno prenesemo v prakso podaja grafikon napovedi letnih stroškov ogrevanja stavb z različnimi kvalitetami toplotne izolacije (http://nep.vitra.si/index.php?kiksi=1). Grafikon beremo kot dejstvo za nazaj (podatki so iz leta 1995 in ceno kurilnega olja 0,22 €/l.), s predpostavko o vsakoletni podražitvi energentov za 5 % (dejansko je danes krepko večja) in ekstrapolaciji v prihodnost. Stroški energije so razvidni za vsako posamezno vrednost (debelino) toplotne izolacije.

Naredimo izračun za dvoetažno stavbo, ki ima v vsaki etaži okrog 120 m2 ogrevanih površin (skupaj 240 m2) in okrog 300 m2 zunanje stene. Kot je razvidno, so stroški energije že danes podcenjeni za približno polovico. Po grafikonu so leta 2012 letni stroški ogrevanja pri U = 0,5 W/m2K 900 €; le 120 € pa v primeru, da imajo stene U = 0,1 W/m2K, kar je danes standard pasivne hiše. Leta 2020 bodo letni stroški ogrevanja pri U = 0,5 W/m2K 1.110 €; le 220 € pa v primeru, da imajo stene U = 0,1 W/m2K. Leta 2030 bodo stroški ogrevanje še višji. Pri obodnih stenah z U = 0,5 W/m2K okrog 1.800 €, pri stenah z U = 0,1 W/m2K pa le 360 €.

Pri lesu v gradbeništvu je smiselno izpostaviti dve pogosti zmoti. Les je dober gradbeni material, a 3 x slabši toplotni izolator kot stiropor ali kamena volna. Druga zmota gre na račun lesene prezračevane fasade, kot jo vidimo na fotografiji. Les ima v tem primeru le lepotno in zaščitniško funkcijo, to je, da zaščiti toplotno izolacijo pred zunanjimi vplivi.

„Zlate” debeline toplotnih izolacij

Debeline toplotnih izolacij naraščajo. Ker obod stavbe izoliramo enkrat na 30 do 50 let, je smiselno upoštevati najmanjše debeline (veljajo za lambdo 0.041 WmK): v streho mansardnega stanovanja gre 40 cm, na zadnjo ploščo (strop proti hladni podstrehi) 30 cm, na fasado 20 cm, v tlak proti raščenemu terenu 15 cm (ogrevani prostori) in 5 cm (neogrevani prostori), v tlak med ogrevanimi etažami 2 – 3 cm za zvočno izolacijo. Pri fasadi velja, da je vsak nadaljnji cm dražji za 2 %. Tako je zaključena fasada z 20 cm izolacije dražja le za 10 % od enake, debele 15 cm. Zanemarljivo višji vložek za izrazito večje prihranke (zaslužek).

Premer dimniške cevi, material in višina morajo biti prilagojeni moči kurilne naprave in energentu. Rezultat neusklajenosti se hitro vidi na obodu dimnika.

Obodni zid

Iz tabele “Vrednosti koeficienta toplotne prehodnosti” (http://nep.vitra.si/index.php?kiksi=1) je razvidna povprečna letna poraba energenta za 1 m2 zunanje stene, izdelane iz različnih gradbenih materialov s toplotno izolacijo in brez nje. Vrednost koeficienta toplotnega prehoda U (W/m2K) pomnožena s 100, pove kolikšna bo poraba kWh/leto, pomnožena z 10, pa kolikšna bo poraba m3 zemeljskega plina ali litrov kurilnega olja. Na levi strani tabele vidimo, da imata pri tanjši toplotni izolaciji material in debelina obodnih sten še nek vpliv na skupno izolativnost. Pri 15 – 20 cm izolacije je vpliv skoraj ničen. Na obodu stavbe si želimo čim manjši U, zato naj zidovi zadostijo le statičnim in protipožarnim zahtevam, izolativnost pa prevzame izolacija.

Vlaga v zraku

Kakovost zraka v bivalnih ali delovnih prostorih določa temperatura, onesnaženost in količina zračne vlage Optimalna zračna vlažnost pri 22 °C je 40 – 60 %, idealna 50 %. Relativna vlažnost se zniža pozimi, ko se hladen zunanji zrak v prostoru ogreje. V bivalnih prostorih naj bi bila relativna vlažnost nad 30 % in pod 70 %. Kontroliranje temperature in relativne vlažnosti zraka je nujno, na trgu je dovolj merilne opreme. Ko opazimo kondenzirano vlago na hladnih mestih, je že prepozno. Sem zagotovo pride plesen, ena od največjih tegob slovenskih stanovanj. Vlaga in plesen vplivata na zdravje, kakovost življenja se občutno poslabša.

Maksimalna količina vlage (v gramih), ki je lahko v m3 zraka, je sorazmerna s temperaturo zraka. Kolikor stopinj Celzija ima zrak, približno toliko gramov vode je lahko v njem. Pri 5 °C je v zraku lahko največ 5 g vode, kar pomeni 100 % vlažnost. Pri 22 °C je v zraku lahko največ 22 g vode, kar zopet pomeni 100 % vlažnost. Zato je pri 22 °C idealna vlažnost 50 %, kar pomeni 11 g vode na m3 zraka.

Če z neprimernim opleskom zapremo prehajanje vlage (popularno imenovano „dihanje”) to povzroči propadanje opleska in ometa.

Prezračevanje

Naredimo še izračun in utemeljitev, zakaj je potrebno stanovanje (etažo) prezračevati vsaj 3 krat dnevno na prepih za 2 do 4 minute. Povprečna 4 – članska družina proizvede v 24 urah 10 do 15 litrov vode iz različnih virov: potenje, dihanje, higiena, kuhanje, rože … Ker vemo, da tehta 1 l vode 1 kilogram (1.000 gramov), pomeni 11 litrov vode 11.000 gramov vode. Če bi ta družina živela na 1.000 m3 zraka (okrog 400 m2), bi lahko teoretično prezračevali le enkrat na dan. Ker pa živijo na 100 m2, pomeni, da imajo na voljo 250 m3 zraka, ki ga pozimi ogrevajo na 22 °C. Pri idealni vlažnosti 50 % imajo v vsakem m3 zraka 11 g vode, v celotnem stanovanju 2.75 litra. Ko to vlago, razpršeno v zraku, odstranimo iz stanovanja s prezračevanjem skozi okna ali prisilno, imamo optimalne in kvalitetne pogoje bivanja. V primeru neustreznega prezračevanja ali celo brez, se delež vlage v zraku dviga. Pri 80 % vlažnosti se začne na toplotnih mostovih kondenzirati. Na vlažne stene pride plesen prej kot v enem tednu.

Številke pri oknih označujejo zrakotesno, toplotno in zvočno izolativnost. To so pomembni podatki, a ključni so vezani na vgradnjo brez toplotnih mostov. Tega podatka žal ne pokaže nobena številka. Pokaže pa ga plesen po vselitvi.

Zaključek

Razumevanje številk v različnih kontekstih je ključno za odločanje. To je pravica in dolžnost investitorja, saj bo sam nosil posledice dobrih ali slabih odločitev. On bo vložil svoj denar, on bo rešil neki problem, on bo užival v dobrih odločitvah. Vse navedeno velja tako za novogradnjo ali obnovo družinske hiše kot tudi stanovanje v bloku.

Več kot očitno je, da potrebuje investitor veliko znanja. Zato je naložba v energetsko svetovanje ali enodnevno delavnico »Vse, kar morate vedeti o novogradnji ali prenovi« daleč najbolj dobičkonosna naložba. Družina vam bo hvaležna.

Članek je za vas pripravil energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič, udika

Prijave na svetovanje: http://svetovanje.vitra.si