Stroški pri investiranju – zakaj so pomembni za vas?

Se zavedate, da lahko zaradi neznanja pri investiranju izgubite več 100.000 €?

Ali tudi vi investirate oziroma varčujete? Ste seznanjeni s tem, kakšne stroške pri tem plačujete? Ne? Raziskave pravijo, da se več kot 70 odstotkov posameznikov, ki varčuje dolgoročno, nikoli ne poglobi in razume stroškov, ki nastajajo pri investiranju, varčevanju na finančnih produktih, ki jih imajo izbrane.

Stroški pri investiranju in varčevanju morajo biti vaša prioriteta preden se odločate kam investirati svoja sredstva. Morate poznati stroške, ki jih plačujete in biti informirani o alternativah, ki so danes cenovno ugodne in dostopne vsakemu vlagatelju. Prepričan sem namreč, da ne želite biti na koncu varčevanja razočarani, ker zaradi preplačanih stroškov in napačnih čustvenih odločitev v letih investiranja izgubite tudi do 850.000 €, ki bi sicer lahko bili vaši.

Stroški pri investiranju

Ena največjih napak, ki jih lahko investitor naredi, ko investira svoja sredstva, je zagotovo to, da se ne informira dovolj o tem, koliko stroškov plačuje za finančni produkt, storitev, itn… Vsaka zgodba, ki je povezana z investiranjem, varčevanjem, plemenitenjem denarja ima namreč tudi določene stroške. Vprašanje je samo, kakšni so, koliko jih plačujete danes in kaj lahko naredite, da jih učinkovito zmanjšate.

Tukaj vam samo za primerjavo ponujam vpogled v praktičen izračun, če bi investirali 10.000 € v enkratnem znesku in bi tekom let varčevanja dosegali vsako leto 7 odsotni letni donos. V prvi vrstici imate izračunana skupna sredstva po letih varčevanja (vaša vložena sredstva + donos), vsaka nova vrstica pa nato vsebuje dodatne letne stroške – primer letne upravljavske provizije.

Iz same tabele je tako razvidno, da je lahko višja letna upravljavska provizija ključni strošek, ki odnese zelo veliko  privarčevanih sredstev. Pri naložbi 10.000 € po 30-ih letih tako ugotovite, da ste izgubili več kot 18.000 € donosa. In to samo zaradi tega, ker ste plačevali 2 odstotno letno upravljavsko provizijo namesto 0,75 odstotka letno. Verjamem, da vam ne more biti vseeno, da dobite po izteku varčevanja po 30-ih letih izplačano 43.219 € za razliko od 61.640 €. A razlika z večjimi vložki samo še raste in to žal, če se tega ne zavedate, ne v vašo korist.

Boste tudi vi na mizi pustili 850.000 €?

Pred leti je podjetje Dalbar opravilo zanimivo raziskavo, ki je prinesla zanimive ugotovite glede tega, kakšen je bil povprečen donos investitorja glede na donos trgov, v katerih je bil investitor prisoten s svojim kapitalom. Razlika med donosom, ki ga je bilo mogoče doseči na trgu in donosom, ki ga je dosegel povprečni investitor, je namreč zelo velika.

Dalbar ugotavlja, da je med letoma 1985 in 2015 delniški indeks S&P 500 dosegel povprečni letni donos v višini 10,35 odstotkov letno. V istem obdobju je donos povprečnega investitorja, ki je bil prisoten na tem trgu, znašal komajda 3,66%. V prvi vrsti je tale visoka razlika med enim in drugim donosom nastala zaradi preplačila stroškov (različne vstopne, upravljavske in izstopne provizije ter dodatni stroški, ki so ˝skriti˝ v kompliciranih finančnih produktih) ter napačnih čustvenih odločitev in skokov iz trga ter nazaj na trg.

Nepoznani in previsoki stroški ter neracionalno obnašanje investitorjem odnašajo ogromno denarja. Samo za primerjavo: če bi leta 1985 imeli 50.000 €, ki bi jih investirali v indeks, ki sledi S&P 500, brez stroškov, bi po 30 letih prišli do več kot 1 milijona € sredstev. V nasprotnem primeru, če ste bili povprečni investitor in ste z investicijo dosegali zgolj dobre 3 odstotke na leto, pa ste v istem obdobju, v 30-ih letih, iz osnovnih 50.000 € privarčevali zgolj 148.927. To je več kot 850.000 € razlike! V 30 letih. Pri enaki investiciji in prevzemanju enakih tveganj na trgu.

Kako investirati, da bo stroškovno optimalno?

Vzemimo primer, da si želite investirati v tehnološke delnice, ker verjamete v razvoj tehnologije in podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Načeloma imate več opcij, a v Sloveniji se boste v večini srečali s 4 možnostmi, preko katerih lahko investirate v tehnološke delnice:

  • Naložbeno življenjsko zavarovanje – tukaj ste zavarovani in varčujete del sredstev, ki ostane v vzajemnih skladih, ki nalagajo svoja sredstva v tehnološka podjetja; prvi strošek vzame zavarovalnica, drugega družba za upravljanje, ki upravlja z vzajemnimi skladi – zaradi visokih stroškov in nefleksibilnosti najmanj primerna opcija.
  • Vzajemni skladi – načeloma zelo dobri za razpršitev, primerni tudi za majhne zneske, a zelo obremenjeni s stroški – vstopna, upravljavska in izstopna provizija precej zmanjšujejo donosnost in jemljejo preveč glede na uspešnost, ki jo dosegajo vzajemni skladi.
  • Vzpostavitev trgovalnega računa in nakup posameznih delnicminimalen strošek odpiranja računa, pozorni morate biti pri stroških za nakup/prodajo delnic – stroškovno zelo zanimiva opcija, a je bolj tvegana zaradi izbire posameznih delnic – če posameznik nima osnovnega znanja o investiranju in obvladovanju tveganj je bolje, da raje izbere ETF sklade.
  • Vzpostavitev trgovalnega računa in nakupi ETF skladov – najcenejša, najbolj varna (razpršitev) in najbolj fleksibilna opcija tako za majhne kot tudi večje zneske – v povprečju imamo z dobrimi ETF skladi upravljavsko provizijo med 0,03 in 0,3 odstotke na leto ter dodatno samo še strošek za nakup/prodajo. Pri tej opciji je zelo zaželeno osnovno znanje o investiranju, da se pravilno upravlja s tveganji in najde prave ETF sklade.

ETF skladi so trenutno najboljša izbira!

Industrija vzajemnih skladov, ki jo v Sloveniji dobro poznamo, ima žal dve večji slabosti – študije dokazujejo, da namreč vzajemni skladi v kar 96 odstotkih primerov ne dosegajo donosnosti trga, v katerega vlagajo. Dodatno pa, kot vemo, zaračunavajo tudi do 10-krat višje provizije od tistih, ki jih imajo najboljši ETF skladi. Torej, preprosto povedano – v vzajemnih skladih boste po vsej verjetnosti plačevali nadpovprečne provizije za podpovprečni donos.

ETF skladi so postali zelo priljubljeni zadnja leta in so s svojo stroškovno učinkovitostjo in dostopnostjo na voljo veliki množici vlagateljem – tako tistim z enkratnimi zneski kot tudi tistim, ki bi radi za svoje finančne cilje varčevali postopno mesečno. Vsekakor naj velja, da je potrebno tudi delež ETF skladov v celotnem premoženju določiti posebej in da so vsekakor zelo primerni za razpršitev premoženja, ne pa kot ena in edina samostojna naložba.

Matjaž Štamulak, investicijski in finančni svetovalec, www.cresus.si

Bi želeli tudi vi izvedeti na kakšen način investirati, da boste prihranili več tisoč evrov sebi v prid? O pasteh, skritih stroških in preverjenih napotkih za uspešno doseganje donosov, bomo govorili na delavnici Kako doseči finančno neodvisnost.

Želim izvedeti več o delavnici