Se bodo plemenite kovine končno prebudile?

Kaj se dogaja s ceno zlata?

Veliko v zadnjem letu slišimo in beremo o tem, da zlato ni več investicija, ki bi bila zanimiva za množice vlagateljev. Veliko je tudi različnih komentarjev, da je to naložba, ki je za ˝odpad na smetišču˝, da ne zmore tempa s preostalimi naložbami. Prav tako veliko analitikov meni, da bo Bitcoin v prihodnosti povsem nadomestil fizično zlato, saj bodo ljudje raje investirali v tako imenovano ˝digitalno zlato˝.

Zlato je v letošnjem letu do decembra pridelalo ˝zgolj˝ 1,8 odstotni letni donos, srebro je na drugi strani na letni ravni še vedno v negativnem območju in trenutno beleži – 4,8 odstotno letno izgubo. Na prvi pogled se zdi, da plemenite kovine počasi, a vztrajno, zares izgubljajo bitko s hitro digitalizacijo in novimi možnostmi za investiranje denarja. Ampak, ali to res drži?

Pri eksponentni rasti ponudbe denarja so plemenite kovine lahko rešilna bilka!

Če pogledamo malce bolj iz makro perspektive in se ozremo nekoliko bolj dolgoročno, vidimo, da živimo v času velikih sistemskih tveganj. Kljub temu, da na prvi pogled morebiti ni čisto vse vidno takoj, lahko pod površjem opazimo izzive in težave trenutne monetarne ureditve in seveda z njo povezane globalne ekonomije.

Eksponentna ponudba denarja se že danes občuti pri dvigu cen surovin, tudi že življenjskih potrebščin. Inflacijo lahko že nekaj let spremljamo na delniških trgih in pri cenah nepremičnin. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo tudi plemenite kovine – posebej zlato – odigrale svojo vlogo v takšnih inflacijsko težkih časih z rastočimi cenami.

Inflacija je tukaj in zdaj

Prekomerna ponudba novega denarja v obtoku se je v veliko primerih iz zgodovine sprevrgla v visoko ali celo neobvladljivo inflacijo. Inflacija je, kot vemo, najhujši uničevalec kupne moči denarja. Z visoko inflacijo prihranki, ki niso dovolj obrestovani, izgubijo svojo kupno moč.

Ergo: inflacija je kot radiacija. Ne slišiš je, ne vidiš je, ko pa pride, je po navadi že prepozno. In potrošniki smo inflacijo v zadnjem letu dni pošteno občutili na dvigu cen surovin (gradbeništvo), storitev, ogrevanja in goriv, električne energije, potrošnih dobrin itn…

V zadnjem letu in pol je bilo ˝natisnjenih˝ 40 odstotkov vseh ameriških dolarjev, ki so bili kadarkoli ustvarjeni!

V časih takšne denarne ekspanzije ni čudno, da so v Ameriki potrošne dobrine v oktobru poskočile za 6,2 odstotka, kar je bilo zabeleženo kot najvišji skok inflacije v zadnjih 30-ih letih. Prav tako izjemno visoka je trenutno inflacija v Nemčiji, ki na letni ravni trenutno znaša več kot 6 odstotkov. Trenutno je sicer na svetu kar 27 držav, ki imajo več kot 1,1 milijarde prebivalcev in se soočajo z dvomestno letno inflacijo.

Nekateri strokovnjaki in analitiki nas prepričujejo, da bo inflacija zgolj začasne narave. Posebej iz strani centralnih bank slišimo, da bodo v prihodnosti s potencialnim dvigovanjem obrestnih mer lahko ˝podražili˝ denar in s tem ustavili rast cen in inflacijo – ko bo to potrebno, seveda.

Je mogoče, da to tudi ne uspe? Obstaja možnost, da bo inflacija, preden jo sploh uspejo umiriti ali obvladati, že naredila svoje in razvrednotila denarna sredstva? Kaj bi se v primeru, da jim vseeno uspe, zgodilo na trgih, ki so do sedaj rasli na omenjeni ponudbi denarja – kaj bo z delnicami, obveznicami in nepremičninami?

Surovine so v super ciklu rasti!

Če si danes ogledamo primerjavo gibanja med surovinami in delniškimi indeksi (recimo za primer indeks S&P 500) lahko ugotovimo, da so surovine začele rastoči trend. Marca 2020 so bile surovine v tem razmerju na več kot 50 – letnem dnu, od takrat naprej pa so vstopile v novi cikel.

Surovine – kot naložbeni razred – so preživele več kot 10 – letni medvedji trend in sektor se je soočil z izrazitim pomanjkanjem investicij ter novih vlagateljev. Zdaj so surovine od pričetka korona krize odreagirale v ceni in povzročile kar nekaj zastojev in težav v dobavnih verigah. Ne le, da določenih surovin ni mogoče dobiti na rok dobave, prav tako vneto se jim na dnevni bazi spreminjajo tudi cene, večini navzgor.

V trenutnem, že kar precej visokem inflacijskem obdobju je tako zelo zanimivo, da zlato še ni reagiralo s svojo rastjo kot večina preostalih surovin. A če gre sodit po zgodovini in trenutnih aktivnostih na trgu zlata in preostalih finančnih trgih, rast ni več daleč stran.

Vedno več je namreč znova nakupov fizičnega zlata iz strani centralnih bank po svetu – nekatere kopičijo rekordno velike zaloge. Zakaj? Mogoče zato, ker se svet ta trenutek sooča z največjim globalnim delniškim balonom kadarkoli.

Če primerjamo tržne kapitalizacije finančnih trgov z BDP-jem 17-ih najbolj razvitih držav na svetu lahko ugotovimo, da delniški trgi niso bili še nikoli v zadnjih 150-ih letih vrednoteni tako visoko. Trenutno je uravnoteženi indeks 17 delniških trgov v primerjavi z BDP-jem dosegel nivo 162 odstotkov, kar ni bilo doseženo še nikoli. Za primerjavo: ob poku dot.com internetnega balona v letu 2000 je bil indeks takrat na 132 odstotkih.

Yale raziskava ˝stavi˝ na surovine in plemenite kovine

V takšni situaciji na trgu – pri toliko izpostavljenih tveganjih, tako tržnih kot tudi sistemskih – in povišani inflaciji je tako vprašanje vlagateljev povsem na mestu: Kam investirati določen del premoženja za ohranitev kupne moči?

Svoje ugotovitve je glede vprašanja razpršenosti portfelja s surovinami podala ameriška univerza Yale, ki je raziskavo utemeljila na temeljih sodobne premoženjske teorije Nobelovega nagrajenca Markovitza. Med leti 1959 in 2004 so namreč naložbe v surovine pokazale enake možnosti dobička kot delnice s primerljivo stopnjo tveganja.

Raziskava je tako ovrgla trditev, ki v večini kroži po finančnih trgih – in sicer, da so investicije v surovine bolj tvegane in volatilne kot investicije v delnice. Zaključna ugotovitev raziskovalcev pa neverjetno sovpada z letom 2020 – 2021, v katerem smo lahko na finančnih trgih videli velike pretrese, zdaj pa že spremljamo povišano inflacijo, začetek recesije nekaterih gospodarstev in še vedno trajajočo lakoto držav po surovinah.

Kajti, prednosti razpršitve portfelja s surovinami so največje ravno takrat, ko se surovine najbolj porabljajo, v času visoke inflacije, v času, ko se soočamo z visokim povpraševanjem gospodarstva po surovinah in ob začetku recesij. Vodji raziskave Gary Gorton in Geert Rouwenhorst sta tako zaključila, da lahko v takšnih časih naložbe v surovine postanejo rešilna bilka za naložbo denarja.

Zlato še ni reklo zadnje besede

Prihodnost, ki je pred nami, je negotova. Vsebuje veliko različnih tveganj in prinaša velike spremembe. Na te spremembe bi se veljalo pripraviti in razmisliti o tem, da se lahko del premoženja investira potencialno tudi v fizično zlato, fizično srebro in surovinske naložbe.

Zakaj centralne banke kupujejo rekordne količine fizičnega zlata? Za kaj po srebru močno povprašujejo tudi investitorji, ne le industrija? Kako daleč smo, da se tudi pri ceni zlata in srebra odrazijo ˝realne˝ razmere na trgu fizičnih kovin, ki so popolnoma drugačne kot na borznih trgih?

Pri neomejeni ponudbi denarja je skoraj nemogoče, da bi zelo omejeno zlato, srebro ali drugi neobnovljivi viri ostali na teh cenovnih nivojih, kot so danes. Če se bo vsaj deloma ponovila ˝inflacijska zgodba˝ med leti 1970 in 1980, potem surovinske naložbe čakajo zelo zanimiva leta. Ne pozabite na to, da so takrat surovine premagovale delniške donose nekaj zaporednih let.

Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec

Želite več uporabnih informacij in konstantno spodbudo?

V prazničnem mesecu je luč življenja ugledala tudi edinstvena platforma – Finančni portal, ki udeležencem ponuja več svežih video vsebin mesečno in aktualna javljanja v živo, na katerih naši strokovnjaki pomagajo implementirati novo znanje v prakso in z vami delijo različne poglede na trenutne razmere na finančnih in kripto trgih. Vsebuje tudi kratke blog zapise in komentarje aktualnega stanja in pravočasne informacije. Z večletnimi izkušnjami, strategijami in znanjem bodo pomagali vlagateljem do uspešnejšega upravljanja premoženja.

Portal je namenjen izključno tistim vlagateljem, ki želite izpopolniti svoje znanje, napredovati pri lastnem upravljanju premoženja, postati del skupnosti in seveda aktivno nagraditi svoje obstoječe uspehe.