Temelji

Nekateri deli stavbe so po krivici spregledani. Trditev gotovo velja za temelje, a manj v smislu nosilnosti, zelo pogosto pa v smislu eklatantnega toplotnega mostu in slabega odvajanja deževnice. Problem izhaja iz (ne) znanja projektantov in izvajalcev. Največje probleme pa si ustvarjajo samograditelji, ki so prepričani, da »temelje pa ja znam sam narediti«. V članku bomo spoznali pogoste napake in dobre rešitve za družinske hiše in „normalen” teren v smislu nosilnosti in vlažnosti. Posebne temelje, kot so piloti in globoko temeljenje za slabo nosilne terene prepuščamo statikom in geoinžinirjem, saj lahko le strokovnjaki podajo uporabne rešitve.

Sodobne hiše – zidane in lesene – postavljamo na temeljno ploščo.

Temelj je osnovna baza vsakega fundamenta

Vsaka zgradba ima temelje, ki morajo prenesti statične zahteve terena in stavbe. Potreba po večji energetski učinkovitosti je v gradbeno operativo prinesla nove oblike temeljenja, materiale in načine gradnje. Zato morajo investitorji, projektanti in izvajalci slediti trendom razvoja tudi pri temeljenju, saj morajo znati odgovoriti sebi in drugim na pogoste dileme. Je temeljna plošča dobra, nosilna in varna? Zakaj je treba toplotno izolirati temelje na zunanji strani stavbe, zakaj ne tudi na notranji? Kako natančno se ta toplotna izolacija naredi, s katerimi materiali, kakšne so plasti, kakšne debeline in do katere globine? Kakšno vlogo ima horizontalna in kakšno vertikalna hidroizolacija? Kako se naredi horizontalna in kako vertikalna drenaža, je ta nujna, kakšne so dimenzije, kateri materiali so optimalni? Kako izvesti detajle pri prehodu instalacij v zgradbo? Kakšni posedki se lahko pričakujejo po končani gradnji? Veliko konkretnih vprašanj, ki običajno nimajo ustreznih odgovorov v projektni dokumentaciji niti v praksi izvajalcev. Če pa že, obstaja nevarnost, da te rešitve niso optimalne ali pa so tehnološko zastarele.

Tipične posledice neurejenih razmer v zasutem delu stavbe, to je okrog temeljev. Vlaga pronica v konstrukcijo, izsušuje se v notranjost. Zato odpada omet ali oplesk, zato se tam najde »soliter«.

Viri informacij

Pri temeljih, ki so očem in nadzornikom skriti, nam ne gre in ne gre. Obilica toplotnih mostov – pravzaprav en, ki gre okrog in okrog stavbe – nastane v hipu. Slabšo polovico potem boli glava zaradi plesni in nerganja boljše polovice, ki se ne more znebiti plesnivega vonja, da o barvitosti sten, propadanju talnih oblog in pohištva ne govorimo. Na portalu NEP Slovenija (http://nep.vitra.si) si oglejte fotografije – ena pove več kot 1000 besed – in preberite komentarje pod njimi. Potem pa v prepričevanje izvajalcev, da vam naredijo temelje tako, kot se šika. Globina toplotne izolacije naj bo vsaj pol metra pod toplotno izolacijo tlaka v spodnji etaži.

Pri starejših hišah je reševanje situacije okrog temeljev in »cokla« kompleksno. Hkrati je treba reševati vodo in vlago ter toplotne mostove. Pogosto se tem neznankam pridružijo še estetske zahteve lastnikov.

Oblike temeljev

Pasovni temelji so najbolj poznana oblika temeljev za družinske hiše. Manjkrat se uporabljajo točkovni. Danes pa se za vse nove stavbe najbolj pogosto uporablja temeljna plošča. Pri pasivnih in nizkoenergetskih stavbah le z njo dosežemo zahtevane toplotne karakteristike ovoja stavbe. Ena rešitev nam tako reši tri bistvene težave pri temeljih. To je nosilnost ter toplotna izolacija proti raščenemu terenu in toplotna izolacija zunanjega dela. To pomeni v delu, ki je po zaključku gradnje zasut in skrit očem.

Temeljna plošča

Temeljna plošča leži na toplotni izolaciji, ki jo ščiti tudi s čela. Taka izvedba – brez „izboljšav” – zagotavlja gradnjo v predelu temeljev brez toplotnih mostov. Izvedba je nujna za pasivne hiše, vse pogosteje tudi za „navadne” hiše. Plasti so domišljene, zato jo vedno naredimo brez „izboljšav”. Enako velja za drenažni sistem.

Tudi take zelo stare stavbe – na sliki je notranji kamniti zid, postavljen na »koprive« – se da sanirati. Seveda ob natančnih navodilih on ob polnem sodelovanju lastnika.

Toplotna izolacija temeljev in »cokla«

Na tem delu je optimalni material XPS (popularno imenovan stirodur). Debelina izolacije je vedno enaka fasadni, saj ni nobenega smiselnega razloga, da je na „coklu” tanjša. Toplotna izolacija gre v teren najmanj pol metra od ravni toplotne izolacije v tlaku stavbe. Vedno pa moramo poskrbeti za učinkovito in hitro odvajanje deževnice. Površino dvorišča ali vrta vedno naredimo s padcem od stavbe, deževnica s strehe odteče skozi peskolov v kanalizacijo ali ponikalnico, ostalo vodo, ki pronica do temeljev, pa odvede drenažni sistem.

Po prvi grozi – iz kamnitega zida so se vili potočki vode – sem se umiril in z lastnikom sva poiskala optimalno rešitev za postavitev poslovnega prostora v tej razmočeni kleti.

Stik zunanjih elementov s stavbo

Stik mora biti vedno oddvojen, brez obzira ali je ta zunanji element pod ali nad terenom. V stik vedno postavimo XPS v debelini bodoče toplotne izolacije fasade. To velja za vse vhodne dele, kjer se na pragu vrat pogosto spregleda stik med zunanjim in notranjim tlakom. Zunanje stopnice tako, kot notranje, se nikoli ne povezujejo z zidom. Vedno jih povežemo le z armaturo temelja na spodnji strani in armaturo podesta na gornji strani. Pri sodobni gradnji je pogosta uporaba svetlobnih jaškov, v tem primeru je montažni svetlobni jašek boljši od betonskega. Montiramo ga na toplotno izolacijo s pomočjo daljših vijakov. Betonski jašek je hladilno rebro, zato ga moramo izolirati. Če se to ne naredi, bo tu nastal toplotni most. V praksi opazimo še eno pogosto napako, to je montažo bradavičaste folije. Folija je dobra rešitev pri zaščiti toplotne in hidro izolacije v zasutem delu stavbe, le pravilno mora biti obrnjena. Vedno jo obrnemo tako, da so čepki na notranji strani. Tako se med folijo in toplotno izolacijo ustvari prostor višine čepkov (okrog 1 cm), po katerem lahko voda – ki bi slučajno prešla čez folijo – nemoteno odteče.

Prizor, ki ga lahko srečamo od Goričkega do Pirana pa od Jesenic do Gevgelije. Recept za tako stanje je enostaven. Slaba hidroizolacija temeljev in popolnoma napačna barva za cokel. Recept za sanacijo je malo bolj kompleksen.

Napake

Zelo pogosta napaka je, da izvajalci in projektanti “pozabijo”, da so temelji sestavni del zgradbe, njihova toplotna izolacija v terenu pa samo podaljšek fasade. V praksi pa je tako, da napako zdravnika in fasaderja vedno pokrije zemlja. Druga pogosta napaka je, da se deževnici ne omogoči “časten” odhod, ki ga omogoča vertikalna in horizontalna drenaža. Pri hidroizolacijah se praviloma dela manj napak, zelo pogosto pa se „pozabi” zaščititi toplotno izolacijo v terenu. Materiali za zaščito so različni, zelo dobra je bradavičasta folija. Ta nam zaščiti toplotno izolacijo, hkrati pa je prva obrambna linija od vode. Zato so čepki vedno na strani toplotne izolacije, del brez čepkov pa na strani nasutja za vertikalno drenažo. Samo po sebi mora biti jasno, da moramo poskrbeti za odvajanje deževnice s strehe skozi peskolov ter od zgradbe proč. Zato naj ima teren vsaj 1% nagib.

Ko si izvajalci dajo duška z improvizacijo, nadzorniki pa tega ne zmorejo ustaviti.

Kam po pomoč?

Energetsko svetovanje – izvajam ga v pisarni ali na terenu – je najboljša naložba pred vsakim posegom v obstoječo stavbo ali novogradnjo. Rezultat so celovite rešitve ter razkošje dobrih in praktičnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo. Ker gremo s časom naprej, smo aktivni tudi v virtualnem svetu. Vsa ta podpora je namenjena investitorju, da ne ponavlja napak, ki izhajajo iz neznanja ali slabe informiranosti.

Neodvisni energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič, udika

Kdo si ne želi na enem mestu priti do celostnih rešitev za kvalitetnejše življenje?
Vedno bolj se zavedamo, da je naše življenje odvisno od nas samih.
Naredi nekaj zase. Prijavi se na online interaktivni seminar. Strokovnjake smo zbrali na enem mestu, da podelijo praktično znanje, ki ga potrebujemo čisto vsi.
Česar ne učijo v šoli, učimo mi!