Toplotni mostovi

Toplotni mostovi so nepotrebna stalnica vseh stavb. Razlog zanje je neznanje projektantov, izvajalcev, nadzornikov in investitorjev. Zimske temperature nam hitro pokažejo vse toplotne mostove na obodu stavbe. Vzrok je pomanjkljiva toplotna izolacija, posledica pa (pre)velike izgube toplote in kondezacija notranje vlage, na katero se naseli plesen. Ta je problem, a hkrati nam tako, kot vročina pri človeku, pokaže na napake, ki jih bomo morali odstraniti. Toplotni most se najlažje predstavi vizualno, zato ima članek več fotografij kot običajno.

Kaj je toplotni most?

Obodni elementi zgradbe (streha, zunanje stene, okna, vrata, stropne plošče, tla), ki ločujejo ogrevane prostore od neogrevanih, imajo boljšo ali slabšo toplotno izolativnost. Ko je na posameznih mestih bistveno manjša od splošne, nastane toplotni most. Definiramo ga kot lokalno omejeno mesto na obodnih površinah zgradb, na katerem je toplotni tok iz toplejše proti hladnejši strani povečan. Nekaj najpogostejših toplotnih mostov je razvidno na fotografijah. Zelo dobro so vidni s pomočjo termo kamere, na strehi jih odkrije neenakomerno topljenje snega, v stanovanjih pa plesen.

Kje vse jih najdemo?

Najbolj pogosto nam težave povzročajo betonski balkoni, neizolirani temelji ter okna in zunanja vrata. Seveda to ni vse. (Pre)pogosto so to vertikalne in horizontalne betonske vezi, samostojni stebri, mesta okrog roletnih in elektro omaric, premajhna debelina (ali celo brez) toplotne izolacije na coklu, razni betonski okrasi na fasadi, prehodi med ogrevanimi in neogrevanimi prostori v stavbi, neupoštevanje pravila, da gre toplotna izolacija vedno ”pol metra čez”, nedosledno izvedena notranja toplotna izolacija obodnih sten (priporočam jo zelo redko), nedosledno izvedeni preboji (štemanje) tlakov, zunanjih sten in stropa proti hladni podstrehi.

Celo paleto jih lahko pričakujemo pri toplotni izolaciji strehe: stik strešne in fasadne izolacije, okrog strešnih oken, pri prebojih strehe (dimnik, zračniki) in notranji izolaciji obodnih sten nad ogrevanim prostorom. Pravo leglo toplotnih mostov nastane pri dozidavah, kjer se hkrati rešujejo funkcija, statika, izgled in bolj ali manj (ne)urejene razmere v hiši. Fotografije teh napak so dovolj zgovorne, prav tako posledice.

Na sliki je vidna pogosta napaka. To je zid v špici, ki se nikoli ne pozida do vrha špirovcev. Dvojna težava bo prišla z vselitvijo in ogrevanjem podstrešnega stanovanja. Prva bo plesen, druga pa toplotne izgube. Prepogosto se pozablja, da se mora toplotna izolacija strehe spojiti s toplotno izolacijo fasade nad zunanjim zidom na vseh štirih straneh. Betonski zaključek (venec) v »špici« tega ne omogoča, saj bi moral biti vsaj 40 cm nižji, kar velja tudi za vse zidane predelne stene. Rešitev je možna, optimalno z rušenjem (odstranitvijo) opisanih napak. Druga možnost pa je vgradnja toplotne izolacije nad špirovce. Najboljše v celoti (40 cm) ali s še sprejemljivo kombinacijo (15 cm med špirovci, 25 cm nad njimi). Možna je tudi rešitev z notranjo toplotno izolacijo.

Rezultate toplotnih mostov na strehi, kot nam nedvoumno ”nariše” sneg ali slana.

Na stiku fasade, cokla in temeljev so napake zelo pogoste. Na sliki vidimo tri izrazite. Prva je na coklu, druga na temelju, tretja pri vratnem betonskem pragu. Zaradi »lepote« se je lastnik odločil, da bo cokel zamaknjen, kar pomeni brez toplotne izolacije ali z minimalno, da je poravnal stik s temelji. Goli betonski temelji, pomanjkljiv cokel in betonski vratni prag bodo prevajali zimski mraz v notranjost ter podhlajali tlak in spodnji del obodnih zidov. Na teh toplotnih mostovih se bo kondenzirala notranja vlaga iz zraka, na vlažne površine bo takoj prišla plesen.

Nezadostna obdelava zunanjega prostora ob oknu spada med „klasične” in zelo pogoste toplotne mostove pri novogradnjah in obnovah.

Posledice toplotnih mostov

Poleg propadanja stavbe je najbolj boleča plesen ter nepotrebne toplotne izgube. Prvo plačujemo z zdravjem, drugo pa s konkretnim denarjem. Fotografije plesni v bivalnih prostorih so dovolj ilustrativne, da bo naša novogradnja ali obnova brez toplotnih mostov.

Posledica toplotnih mostov je plesen.

Kako ukrepati?

Obisk energetskega svetovalca še pred pogovori z izvajalci je nujen. Na terenu ali ob fotografijah lažje opozorim na pravilno izolacijo balkonov, špalet in temeljev, razložim načelo „pol metra čez“, argumentiram zakaj je 20 cm izolacije na fasadi bolje kot 15 cm, zakaj in kako je potrebno izolirati elektro omarico v steni. Zavedajmo se, da o vseh elementih naložbe odloča investitor. To ni projektant niti svetovalec, trgovec ali izvajalec. Vsi navedeni smo zgolj v službi investitorja, ki se mora za položaj odločevalca ustrezno pripraviti. Razumeti mora, kaj potrebuje, kateri problem rešuje, kaj mu posamezna odločitev prinese kratkoročno, kaj dolgoročno.

Skratka. Razumeti mora celoto, saj je edini na tem svetu, ki ve kaj hoče, ima pregled nad celoto (vsi ostali obvladujemo in obdelujemo le svoj »vrtiček«), v gradnjo ali obnovo bo vložil svoj denar, dobrobiti gradnje bo užival sam, ali pa bo zaradi napak vse življenje nesrečen, saj bo plačeval (pre)velike stroške obratovanja stavbe.

Vedno je ”pravi čas”

Ko spregledamo estetiko, je to dobra rešitev. Pri toplotni izolaciji oboda stavbe moramo vedno upoštevati pravilo »pol metra čez«. To pomeni, da pol metra izven oboda stavbe izoliramo vse balkone, stebre, zidove, betonske nosilce, temelje, kolenčni zid in dimnik na podstrehi ali dimnik nad streho,… S tem eliminiramo vpliv hladilnega rebra na notranjost, ki jo – brez te rešitve – hladilno rebro podhlaja. To povzroči kondenziranje notranje vlage, navlaženje in prihod plesni.

Sanacija toplotnega mostu je možna tudi po tem, ko se obodne in predelne stene na podstrehi pozida do desk. Na neogrevani podstrehi to ne ustvarja težav. Popolnoma drugačna situacija nastane, ko se podstrešno stanovanje naseli. Rešitev je enostavna. Za celotno debelino toplotne izolacije strehe (40 cm) se znižajo vsi zidovi (na sliki je to le 25 cm, kar je še sprejemljivo). Pri predelnih stenah nižanje ni težavno, v prikazanem primeru je bilo težje, saj je bila fasada že izolirana. Mirni živci in zanesljiva roka so najboljše orodje za take posege, zato priporočam lastnikom, da se tega dela lotijo sami.

Stiki

Pri stiku zunanjih stopnic in stavbe je pogosta napaka prepričanje, da je potrebno vezati na stavbo zunanje (nekonstrukcije) elemente, kot so stopnice, podesti, trotoarji, terase, vhodno stopnišče, tlaki. Napaka je statična in energijska. Pri statični se vsak element poseda po svoje, če je vezan na stavbo običajno na stiku poči. Drug problem pa je, da delujejo kot hladilno rebro (kot neizoliran balkon) in vso ogrevalno sezono podhlajajo zunanji zid stavbe. Nanj se na notranji strani na kondenčno vlago naseli plesen.

Na fotografiji je dobra rešitev. Zunanji betonski ali zidani elementi hiše se NE smejo nikoli in nikjer neposredno dotikati oboda stavbe. Vedno mora biti vmes toplotna izolacija. Edina pomanjkljivost rešitve na sliki je, da izolacija ni dovolj debela. Če je na fasadi 20 cm toplotne izolacije mora biti na stiku prav tako 20 cm.

Termo kamera

Za celovit energetski pregled stavbe in instalacij je toplotna kamera idealna. Spodnji par fotografij nazorno pokaže ”drobovje” lepe fasade. Stavba nasproti avtobusne postaje v Ljubljani skriva pod ometom pravo sliko betonskih radiatorjev (vertikalne in horizontalne AB vezi). Napake zidarja pokrije malta, napake zdravnika pa zemlja. Pogosto se pri stavbah z bogato okrašeno fasado odločimo za notranjo toplotno izolacijo, kjer pa nas čakajo nove pasti.

Članek je za vas pripravil energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič, udika

Več na: http://svetovanje.vitra.si

Vir fotografij: http://nep.vitra.si

Preberite tudi članek Kako preprečiti plesen.

S plesnijo v stanovanjskih prostorih se srečujemo vsak dan. Kakšni so vzroki za njen nastanek in kako se pravilno lotiti odpravljanja plesni, lahko preberete v tem prispevku. Razloženi so praktični primeri, ki gotovo lahko pomagajo vsem, ki se spopadate s to trdovratno nadlogo. Kliknite TUKAJ