Zahodni način prehranjevanja je škodljiv za zdravje človeka in tudi za okolje.

Prehranske navade v zahodnem svetu trenutno temeljijo na visokem vnosu procesiranih živil, ki imajo visoko vsebnost sladkorja, soli, nasičenih maščob in tudi različnih aditivov (barvil, konzervansov) za boljši okus, teksturo in podaljšanje roka uporabe.

Obenem pa so tem živilom odvzeta hranila, kot so vlaknine in minerali, ki so nujno potrebni za dobro delovanje našega telesa.

procesirana hrana

Taka prehrana je izredno energijsko bogata, a hranilno osiromašena, zato je takšen način prehranjevanja eden izmed glavnih razlogov za vedno večje število nenalezljivih kroničnih bolezni (diabetes tipa 2, srčno-žilnih bolezni …). Z naraščanjem števila nenalezljivih kroničnih bolezni se soočamo tudi v Sloveniji, saj je kar 88 % vseh smrti posledica le teh. Kar pa je najbolj skrb vzbujajoče, je to, da se te bolezni pojavljajo pri vedno mlajših osebah.

Poleg slabega vpliva na naše zdravje pa ima trenutni način prehranjevanja slab vpliv tudi na naše okolje, saj kmetijstvo povzroči kar 30 % vseh toplogrednih plinov, kmetijske površine zavzemajo 40 % zemljine površine in porabi kar 70 % sladke vode.

emisija

Trajnostni način prehranjevanja za zdravje in vitalnost

Raziskovalci in znanstveniki se zaradi navedenih razlogov sprašujejo, kakšen naj bi bil način prehranjevanja, ki bi bil koristen za zdravje človeka in obenem trajnosten za okolje.

V letu 2019 je skupina znanstvenikov oblikovala in predstavila trajnosten planetarni način prehranjevanja, ki je v svoji osnovi podoben tradicionalnemu mediteranskemu načinu prehranjevanja.

Najpomembnejši in glavni korak k bolj trajnostnemu načinu prehranjevanja je zmanjšanje vnosa procesirane hrane in živil iz živalskih virov, s čimer zmanjšamo vnos nasičenih maščob in povečanje vnosa živil iz polnovrednih rastlinskih virov (zelenjava, stročnice, polnovredna žita …), ki prinašajo zdravju koristne bioaktivne snovi (polifenole, antioksidante …) in vlaknine.

mediteranska dieta

Kljub temu da polnovredni rastlinski viri živil vsebujejo veliko hranil, pa jim nekaterih hranil primanjkuje (npr. vitamin B12) ali pa imajo manjšo biološko razpoložljivost (npr. železo), zato je potrebno biti pri prehajanju iz vsejede prehrane v pretežno (ali popolnoma) polnovredno rastlinsko prehrano pozoren na vnos vitamina B12, kalcija in železa ter tudi omega 3 maščobne kisline, če izločimo ribe.

Trajnostni način prehranjevanja temelji na polnovredni rastlinski hrani, vendar to ne pomeni, da se je treba popolnoma odpovedati živilom iz živalskih virov. Treba jih je zmanjšati, saj v povprečju v Evropi zaužijemo štirikrat preveč rdečega mesa in dvakrat preveč jajc, in uživati kakovostne ter nepredelane živalske beljakovine.

Na trajnostnem krožniku bomo tako našli:

  • stročnice, ki predstavljajo vir beljakovin (leča, čičerika, fižol, grah …),
  • s polnovrednimi žiti (ajda, proso, bulgur, ječmen, pira …) bomo zamenjali rafinirana žita (bela moka in izdelki iz bele moke),
  • vsaj ½ krožnika bo zavzemalo sadje in zelenjava,
  • oreščke (npr. oreh, arašidi …) in semena (lanena, konopljino …), ki predstavljajo dober vir nenasičenih maščobnih kislin,
  • kakovostne živalske vire beljakovin (npr. perutnina in ribe), vendar v manjših količinah.

Na trajnostnem krožniku pa zagotovo ne bomo našli zelo procesiranih živil, ki vsebujejo veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob in aditivov (hrenovke, salame, rogljičke, sladkarije …).

rastlinska hrana

S takšnim načinom prehranjevanja zmanjšamo tveganje za debelost, razvoj kroničnih bolezni (diabetes tipa 2, srčno-žilne bolezni) in prezgodnjo smrt.

Zaradi trenutnih prehranskih navad se spopadamo s svetovno zdravstveno krizo, epidemijo debelosti in kroničnih bolezni ter tudi s preobremenjenostjo okolja, ki se kaže v obliki onesnaženih voda, podnebnih sprememb, izumiranju živalskih in rastlinskih vrst …

Prehranjevalne navade so popolnoma v naši domeni, zato s spremembo trenutnih prehranjevalnih navad v bolj trajnostne navade, prispevamo k zmanjšanju pritiskov na okolje in kar je najpomembneje, skrbimo za zdravje in vitalnost.

Simona Fabjan, prehranska svetovalka

21 – dnevni izziv za več energije in boljše počutje

Okrepite svoje telo od znotraj in zunaj! Izboljšajte svojo telesno držo, gibanje in videz. Sprostite svoj um in telo. Naučite se dihati. Izboljšajte svoje prehranjevalne navade. Naučite se, kakšno hrano jesti in kako. Začnite uporabljati več zelišč. Itd. Pridobite znanja iz vseh teh področij, predvsem pa motivacijo, da začnete svoje počutje in vitalnost postopno in učinkovito izboljševati.

Ne glede na tempo življenja in izzive, s katerimi se vsakodnevno soočate, vas bomo skozi ta 21-dnevni izziv spodbudili, da si vsaj 15 minut na dan rezervirate zase – za skrb za svoje dobro počutje in vitalnost.

UJEMITE AKCIJSKO CENO!

Brez izgovorov.

Ker si to zaslužite.

In ker zmorete!

Pustite komentar