Statistično je dokazano, da veliko ljudi ob novem letu na veliko sanja o spremembah in novih ciljih, zelo mali odstotek pa jih svoje cilje tudi dejansko uresniči. Zakaj? Samo želeti si nekaj močno ni vedno dovolj, potrebno je ob tem tudi reagirati in stopiti v akcijo. Včasih moramo spremeniti svojo miselno naravnanost, spet drugič pa svoje navade. Ko stopimo v akcijo, se naši načrti in s tem želje tudi uresničijo. Če si boste v novem letu zaželeli, da bi pridobili kontrolo nad denarjem, vsekakor berite naprej.

Depresija ima neposredno povezavo z neurejenimi financami

Depresija je bolezen, za katero je Svetovna zdravstvena organizacija izdala napoved, da bo v tem stoletju zasedla drugo mesto po številu bolnikov, nekatere druge projekcije pa to bolezen v prihodnjih letih uvrščajo celo na prvo mesto. Vzrokov za tovrstno bolezen in z njo povezane bolezenske reakcije je v velikem številu primerov tudi denar oziroma finančno stanje posameznika.

Pregovorno vemo, da je eksistenčni strah pri človeku zelo močan, posebej izrazito pa se tovrstni strah pokaže v situaciji, ko ne obvladujemo svojih osebnih financ ali ko so naše finančne potrebe večje od našega mesečnega prihodka. Če namreč nimamo dovolj denarja, da bi plačali položnice ali da bi lahko normalno preživeli sebe in svoje najdražje, se naše psihično stanje na to odzove. Prva reakcija je tesnoba, ki ji sledi strah pred izpolnitvijo obveznosti in takrat, ko posameznik ne najde prave rešitve, prične razmišljati le še o črnem scenariju, ki bi lahko sledil, s čimer se poslabša psihično stanje in s tem je posledično nemogoč trezen razmislek o tem, kako negotovo finančno situacijo, v kateri smo se znašli, ugodno rešiti.

Tudi vi kupujete stvari, ki jih ne potrebujete, z denarjem, ki ga nimate?

K slabemu finančnemu stanju posameznikov in družin je odločilno vplivala tako imenovana ˝potrošniška logika˝ zahodnega sveta, ki je večino ljudi prepričala v to, da so kupovali stvari, ki jih nikakor ne rabijo in to z denarjem, ki ga seveda nimajo. Ko enkrat pričneš uresničevati želje in potrebe, ki so večje od tvojega mesečnega proračuna, postaneš ujetnik sistema dolgov in obrestnih mer. Od tukaj do bankrota pa je nato le še korak, če seveda posameznik ne najde kakšne dodatne zaposlitve in dodatnega dohodka, s katerim lahko poplača obveznosti, ki so višje od njegovih trenutnih prihodkov. S tem se sicer lahko reši finančno breme, vprašanje pa je, kako to vpliva na zdravje in splošno počutje posameznika. Dodatna obremenitev, primanjkljaj časa in odsotnost od najbližjih lahko namreč na dolgi rok pustijo hude posledice v obliki duševnih ran, ki se jih zavedamo šele v kasnejšem obdobju. Prav tako je z zavedanjem tega v prihodnosti nemogoče kaj popraviti za nazaj, kar daje posamezniku občutek nemoči in predvsem velikega obžalovanja.

Spremenjena situacija zahteva reakcijo

Spremenjena tržna situacija in globalna dolžniška zanka, v katero se je ujelo največ držav v zgodovini z najvišjimi dolgovi kadarkoli v zgodovini, bo imela na naše premoženje ter bodoči standard in kvaliteto življenja izrazito velik vpliv. Dejstvo je namreč, da tako velikih težav v monetarnem in finančnem sistemu ne bo možno odpraviti na hitro in brez bolečin ter posledic. Zatorej velja, da bi se moral posameznik na prihajajočo spremenjeno situacijo ustrezno pripraviti in si priskrbeti tako imenovano ˝zalogo za hude čase˝. Pri ustvarjanju denarne rezerve pa je potrebno upoštevati par praktičnih nasvetov .

Urejen družinski proračun

Pri družinskem proračunu je najbolj pomembno to, da nam konec meseca v proračunu ostane več, kot smo zapravili. Ta končna razlika je nato tista, ki jo lahko varčujemo. Za dober družinski proračun moramo upoštevati sledeče (določeni nasveti povzeti iz knjige Zakaj sem brez denarja avtorja Aleša Babiča):

  1. Izdatki – Pri kupovanju nas v večini obvladujejo naše potrošniške želje (želje niso vedno naše potrebe), ki se jim lahko upremo na različne načine:
    1. Vprašajmo se, če izdelek res nujno potrebujemo.
    2. Izračunajmo, koliko časa moramo delati, da zaslužimo za stvari, ki si jih želimo.
    3. Razmislimo ali izdelek res potrebujemo takoj ali lahko nakup premaknemo v prihodnost.
    4. Vodimo družinski proračun mesečnih nakupov – najbolje je shranjevati vse račune mesečno v škatlo in jih nato prepisati v tabelo – da se pokažejo skrite rezerve!
    5. V trgovini kupujemo vedno stvari iz seznama, ki si ga naredimo doma.
    6. Nikoli ne kupujemo tistega, kar si želimo, ampak le tisto, kar nujno potrebujemo!
  1. Varčevanje – Na varčevanje moramo gledati kot na zaslužek – to je dobra motivacija. Dober nasvet za varčevanje:
    1. Vedno je od mesečne plače potrebno najprej plačati sebe (z varčevanjem!) v višini minimalno vsaj 10 odstotkov lastnih mesečnih dohodkov – priporočljivo je sicer 20.
    2. Denar, ki ga varčujemo za svojo prihodnost, moramo pustiti na miru – razen v primeru spremembe tržne situacije, ko so spremembe naložbene politike nujne.
    3. Varčevanje mora biti razpršeno in usklajeno s trenutno situacijo in vašimi željami.

Investicije morate imeti razpršene in v malem prstu!

Ko ste uspešno ˝sfrizirali˝ svoj družinski proračun in vam je zdaj pričelo nekaj denarja ostajati, gre dobro razmisliti o tem, kam omenjena sredstva investirati. Moje priporočilo je vsekakor:

  1. Izobrazite se in vlagajte zgolj v produkte, ki jih razumete
  2. Izogibajte se visokih stroškov in nekompetentnih svetovalcev
  3. Vlagajte dolgoročno
  4. Obvladujte tveganja ali poiščite strokovnjaka
  5. Razpršite svoja sredstva:
    1. ETF skladi
    2. Delnice
    3. Zlato, srebro
    4. Kriptovalute
    5. Nepremičnine, zemljišča
    6. Sončna elektrarna

Tukaj navajam samo primere možnih razpršitev, o katerih velja razmisliti. Koliko naj bi vsak posameznik investiral v omenjene možnosti pa je vedno stvar osebnega razgovora, analize in investicijskega načrta, kjer se morajo pojasniti vsi stroški, tveganja in davčni vidiki ter perspektivnosti naložb, v katere je mogoče investirati.

Denar – sredstvo za dosego ciljev

V našem življenju je potrebno vedeti, da denar vsekakor ni vse. A si moramo takoj tudi priznati, da je brez denarja težje, kot če ga imamo. Iz zgodovine poznamo izjavo Švicarskega zdravnika in alkimista Paracelsusa. Le ta je dejal, da ne obstajajo niti strupi niti zdravila, vse je vedno le stvar prave doze. In isto velja za denar – dobro ga je varčevati in nekaj imeti, hkrati pa je zelo pomembno, da nam denar služi zgolj kot sredstvo za dosego naših ciljev. Ali ni dober občutek, če nekaj prihranimo in si nato kupimo ali privoščimo tisto, kar nas osrečuje? Sreča je namreč zelo pomemben dejavnik v naših življenjih in vsekakor pripomore k temu, da smo lahko psihično veliko bolj stabilni, če nas ne skrbi vsak dan za finančno eksistenco sebe in svojih najbližjih.

Matjaž Štamulak, finančni in investicijski svetovalec