Vitamin D kot rešitev za COVID-19? Kaj kažejo študije?

Svetovna populacija se srečuje z dvema pandemijama. Prva pandemija je Covid-19 in druga pandemija pa je pomanjkanje vitamina D. Če bi ustavili pandemijo pomanjkanja vitamina D, bi s tem lahko ustavili tudi pandemijo Covid-19?

Kaj je vitamin D in kateri so viri vitamina D?

Vitamin D je prohormon, ki se naravno sintetizira v telesu, ko smo izpostavljeni ultravijoličnim sončnim žarkom. Vitamin D3 se nato v jetrih pretvori v 25(OH)D in nato v ledvicah v hormonski metabolit 1,25(OH)2D (calcitriol). Ravno ta ima nato pomembno genetsko in epigenetsko vlogo. 

V majhnih količinah ga zaužijemo tudi s hrano, vendar premalo, da bi lahko vzdrževali zadosten nivo vitamina D. Ker je vitamin D topen v maščobi, ga najdemo v živilih, kjer je prisotna tudi maščoba

  • mastnih ribah (losos, sardine, skuše …)
  • jajca, 
  • maslo,
  • ribje olje iz jeter polenovke
  • polnomastno mleko in mlečni izdelki

Zaradi pomanjkanja vitamina D v jesensko-zimskih mesecih ga je priporočljivo dodajati v obliki prehranskih dodatkov.

Optimalen nivo vitamina D v telesu?

Vitamin D status se meri kot nivo metabolita 25-hydroxyvitamin D (25(OH)D) v krvi. Nivo vitamina D se meri v nanomol/l (nmol/L) oziroma v nanogramih/mililiter (ng/mL).

  • Pomanjkanje: nivo vitamina D manj kot 20 ng/mL 
  • Nezadostnost: med 21-29 ng/mL
  • Optimalen nivo: nad 30-50 ng/mL (nekateri avtorji navajajo nad 40 ng/mL) 
  • Toksičnost:  več kot 100 ng/ml (nekateri avtorji navajajo več kot 150 ng/mL) 

Pomanjkanje vitamina D je vidno predvsem pri starejši populaciji, pri ljudeh s prekomerno telesno težo, temnejšo poltjo in hospitaliziranih bolnikih, kar je lahko tudi eden izmed razlogov za večje tveganje okužbe s Covid-19 in drugimi dihalnimi boleznimi. 

Vloge vitamina D v telesu

Vedno znova odkrivajo nove vloge vitamina D v telesu, a najbolj poznana vloga je homeostaza kalcija in mineralizacija kosti. Ob pomanjkanju vitamina D kosti lahko postanejo krhke, lomljive in deformirane. 

Vitamin D regulira preko 200 različnih genov v telesu, ima vlogo pri regulaciji vnetnih procesov, je pomemben imunomodulator in preprečuje razvoj avtoimunskih bolezni. Poleg tega sodeluje pri diferenciaciji in proliferaciji celic ter apoptozi. 

Kljub veliki in odgovorni vlogi, ki jo vitamin D ima, pa večina prebivalstva ne dosega zadostne koncentracije vitamina D v serumu. 

Znaki pomanjkanja vitamina D

Pomanjkanje vitamina D (nivo vitamina D manj kot 20 ng/mL) je svetovni fenomen, ki se pojavlja, kar pri 1 milijardi svetovnega prebivalstva. Polovica svetovne populacije pa niti ne doseže koncentracije vitamina D v krvi (30 ng/mL), ki velja za zadostno koncentracijo. 

Zadnja raziskava je pokazala, da ima med novembrom in aprilom pomanjkanje vitamina D kar štiri petine slovenskega prebivalstva, 40 % prebivalstva pa ima tako nizke serumske koncentracije vitamina D, da že predstavlja tveganje za pomanjkanje vitamina D.

Marsikdo se ne zaveda, da ima pomanjkanje vitamina D, saj so lahko asimptomatski, simptomov pomanjkanja vitamina D ne poznajo, so ti zelo mili ali pa simptomov ne povežejo s pomanjkanjem vitamina D. 

Kateri so simptomi pomanjkanja vitamina D?

  • pogosto zbolevanje,
  • nenehna izčrpanost in utrujenost,
  • počasno celjenje ran,
  • mentalne težave (tesnoba, depresija),
  • bolečine v sklepih in izguba kostne mase.

Dolgoročno pomanjkanje vitamina D pa vodi v hiperparatirodizem in demineralizacijo kosti (rahitis in osteomalcio). 

Vitamin D in COVID-19?

Že v preteklih raziskavah, ki so bile narejene pred trenutno pandemijo Covid-19, je opaziti povezavo med pomanjkanjem vitamina D in podvrženostjo k respiratornim boleznim. Trenutna pandemija COVID-19 je le še dodatno spodbudila raziskovanje tovrstne povezave. 

Trenutno sicer še ni narejenih raziskav na obolelih s COVID-19, da bi lahko z gotovostjo trdili učinke vitamin D na COVID 19, so pa pretekle raziskave pokazale, da dodajanje vitamina D dnevno ali tedensko zmanjša tveganje za okužbe z respiratornimi boleznimi tako pri otrocih kot pri odraslih. Prav tako je bil zmanjšan čas okužbe in manjši zapleti. Zato so tovrstne raziskave dobro izhodišče za Covid-19. 

Vitamin D je imunomodulator in ima več mehanizmov, preko katerih vpliva na imunski sistem in s tem tudi na razvoj respiratornih bolezni:

  • vzdrževanje fizične bariere, kot je na primer vzdrževanje tesnih stikov med celicami, saj virusi in ostali mikrobi poškodujejo integriteto teh barier,
  • vpliva na prirojen imunski sistem (npr. povzročijo, da se v makrofagih začne tvoriti naravni endogeni antibiotiki, ki uničijo virus),
  • vpliva na pridobljen imunski sistem in zmanjša produkcijo pro-inflamantornih citokinov.

Iz zadnjih raziskav je mogoče opaziti, da imajo ljudje s pomanjkanjem vitamina D, v primerjavi z ljudmi, ki imajo zadostne vrednosti vitamina D v krvi, bolj izrazite simptome, prav tako je višja tudi smrtnost.

Izidi trenutno edine randomizirane študije v španski Cordobi so bili precej spodbudni. Namreč v skupini 50 obolelih, ki so prejemali vitamin D, je le 1 obolel potreboval intenzivno zdravljenje in nihče ni umrl. V skupini 26 ljudi, ki niso prejemali vitamina D, pa je intenzivno zdravljenje potrebovalo kar 50 % obolelih, umrla pa sta 2 obolela. 

Endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer v primeru velikega pomanjkanja vitamina D in okužbe z virusom SARS-CoV-19 svetuje višji odmerek vitamina D3. Protokol: 4 dni odmerek 14.000 IU/dan, nato 2000 IU/dan. 

V tem primeru se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom.

Dodajanje vitamina D s prehranskimi dodatki?

Na tem področju se smernice med saboj precej razlikujejo in je potrebno razlikovati med smernicami, ki so namenjene splošni populaciji in smernicam, ki so namenjene bolnikom. 

Koliko vitamina D potrebujete vnesti s prehranskimi dodatki je odvisno od več dejavnikov: starosti, spola, telesne teže, nosečnosti, izpostavljenosti soncu, genetike, barve kože in nenazadnje kar je najpomembnejše trenutne koncentracije vitamina D v krvi. 

Uravnavanje koncentracije vitamina D je zelo odvisno od stopnje pomanjkanja vitamina D v krvi. Pri normalni absorpcijski kapaciteti za vsakih 40 IU/dan vitamina D, serumska koncentracija 25(OH)D naraste za približno 0,3-0,4 ng/ml. 

Priporočeni vnos vitamina D pri splošni populaciji: 

  • Dojenčki (0-12 mesecev): 400 IU/dan prvih 6 mesecev, nato 400-600 IU/dan med 6 in 12 mesecem (skozi celo leto)
  • Otroci in najstniki (1-18 let): 600-1000 IU/dan (tudi poleti, če niso dovolj izpostavljeni soncu)
  • Odrasli (>18 let): 800-2000 IU/dan  (tudi poleti, če niso dovolj izpostavljeni soncu)
  • Starejši (>65 let): 800-2000 IU/dan (skozi celo leto, tudi poleti)

Ljudje, ki imajo prekomerno telesno težo pa bi morali dozo povečati na 1600-4000 IU/dan (odvisno od stopnje debelosti). Otroci s prekomerno telesno težo pa na 1200-2000 IU/dan

Ob pomanjkanju vitamina D so terapevtske doze višje kot tiste za splošno populacijo. Odvisno od pomanjkanja, starosti, telesne teže in drugih dejavnikov so te doze med 1000-10.000 IU/dan (višje doze od 30.000 IU/dan se ne priporoča). Suplementacija traja 1-3 mesecev, ko se vzpostavi optimalen nivo 30-50 ng/mL so priporočene vzdrževalne doze.

Med suplementacijo vitamina D priporočajo tudi suplementacijo z magnezijem, saj je magnezij kofaktor v encimskih reakcijah, ki so vključene v metabolizem vitamina D v jetrih in ledvicah.

Ali lahko zaužijemo preveč vitamina D?

Zastrupitev z vitaminom D je zelo redka. V primeru sončenja je to praktično nemogoče. Lahko pa se zgodi, tako z izjemno velikim odmerkom vitamina D v krajšem časovnem obdobju, kot tudi z na primer višjo suplementacijsko dozo v daljšem časovnem obdobju. 

Evropska agencija za varno hrano (EFSA) določa najvišji prehranski vnos vitamina D (s hrano in prehranskimi dodatki), ki je 4000 IU/ dan (100 μg /dan) za odrasle in otroke nad 11 let  in 2000 IU/dan (50 μg/dan) za otroka do 10 leta. 

Vitamin D poveča absorpcijo kalcija v gastrointestinalnem traktu, kar povzroči hiperkalcemijo. Simptomi hiperkalcemije pa so zmedenost, glavobole, bruhanje, povečano izločanje urina, povečan občutek žeje, izguba apetita in mišično šibkost.

Kronična zastrupitev pa vodi v bolezen ali odpoved ledvic in bolečine kosti. 

Ključne informacije o vitaminu D

  • Opazovalne študije so pokazale, da je pri obolelih za novim korona virusom SARS-CoV-2 opaziti pomankanje vitamina D. 
  • Pretekle študije so pokazale, da je pri suplementaciji z vitaminom D zmanjšano obolevanje za respiratornimi boleznimi, prav tako je manjša doba bolezni in manjši zapleti. 
  • Štiri petine Slovencev ima nezadostno koncentracijo vitamina D v serumu, 40 % Slovencev pa imajo že tveganje za pomanjkanje vitamina D, zato je dodajanje vitamina D primerno. 
  • Doze suplementacije se razlikujejo med splošno populacijo z zadostno koncentracijo vitamina D v krvi in tistimi, ki imajo pomanjkanje vitamina D. Ti potrebujejo višje doze, da pridejo na optimalno raven vitamina D v krvi. 

Simona Fabjan, prehranska svetovalka

Za več prahranjevalnih in gibalnih smernic, ki bodo podprle tvoj imunski sistem se nam pridruži na delavnici.

VEČ INFORMACIJ O DELAVNICI