Zakaj je dobro zaupati življenju?

Ko razmišljam o duševnem zdravju in osebni rasti, v resnici ne vem točno, kje začeti. To sta pojma, o katerih se ni še nikoli prej tako glasno govorilo, kot se govori danes. In prav je, da se danes o tem govori več. Ker duševno zdravje je pomembno in dolgo smo mu delali krivico, ko o njem nismo spregovorili tako na glas.

Ne morem mimo dejstva, da smo njegovo pomembno vlogo v svojih življenjih širše začeli prepoznavati ob svetovni pandemiji. Kljub vsemu še nismo tam, kjer bi lahko bili in potrebno bo, da mine še nekaj časa, preden bomo o tej temi tudi v prijateljskih krogih spregovorili odprto in brez zadržkov.

Kakšna je pravzaprav glavna razlika med duševnim zdravjem in osebno rastjo?

Duševno zdravje je del zdravja kot celote. Svetovna zdravstvena organizacija ga pojmuje kot stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela in prispeva v svojo skupnost. Duševno zdravje je del celostnega zdravja in ko rečemo zdravje, to ne zajema zgolj telesnega zdravja.

Na duševno zdravje vplivajo številni dejavniki. Na nekatere od njih imamo večji vpliv, na nekatere manjši, na nekatere pa vpliva sploh nimamo. Največji vpliv imamo na kognitivne dejavnike, ki vključujejo to, kako človek čuti in doživlja svet in dogodke okoli sebe.

Osebna rast je drug zelo širok in pogost pojem, ki posplošeno pomeni posameznikov razvoj na različnih ali več nivojih. Lahko gre npr. za mentalni razvoj, fizični razvoj, duhovni razvoj ipd. Skupen cilj vsem naštetim pa je boljše in bolj zadovoljno, produktivno in srečnejše življenje.

Tako duševno zdravje kot osebna rast nas spremljata vse življenje. Pravzaprav s pomočjo osebne rasti vplivamo tudi na duševno zdravje. Pri osebni rasti gre za kontinuiran proces, ki se konča takrat, ko se konča naše življenje.

Osebna rast je nekaj, za kar se lahko odločimo. Lahko pa nas vanjo “prisili” življenje. A tukaj se stvari nekoliko zapletejo. Četudi nam življenje skuša pokazati številne naše potenciale, s tem, ko pred nas postavlja težje in manj težje preizkušnje, včasih tega ne dojemamo tako.

Namesto tega postanemo jezni, depresivni, zagrenjeni in apatični. Počutimo se, kot da gre vse narobe in samo še navzdol. Tukaj je ključna naša miselna naravnanost. In ravno tukaj nam življenje v resnici ponuja izbiro. Zgodi pa se, da je izbrati t.i. vlogo žrtve velikokrat lažje, kot pa se podati na večkrat tudi bolečo pot samospoznavanja in osebne rasti.

Ja, prav ste prebrali. Pot osebne rasti je velikokrat tudi boleča. Hkrati je edina pot, da premagamo bolečino, pot skozi njo. Šele takrat naredimo trajnejše spremembe. Življenje nam preko ponujenih preizkušenj daje mnogotero priložnosti, da se zazremo vase. Prav zato bi morali zaupati življenju. Ja, tudi takrat oz. Še posebej takrat, ko se zdi, da deluje proti nam.

Ljudje so ob pojmu osebne rasti velikokrat zmedeni. Prvič zato, ker je pojem tako širok in drugič zato, ker ne vedo, kje in kako se tega pravzaprav sploh lotiti. Tudi odgovor na to vprašanje ni enoznačen in enak za vse ljudi.

Ker smo si različni, ker imamo različne življenjske izkušnje, različna okolja, v katerih živimo, in različne genetske predispozicije, ni ene same pravilne poti osebne rasti. Prav tako ne obstaja natančna pot, ki bi jo lahko predvideli, saj vsaka sprememba na enem aspektu življenja, vpliva na vse ostale aspekte. Zato je lahko pot osebne rasti polna prijetnih in kdaj tudi neprijetnih presenečenj.

Na splošno velja, da bi bilo dobro, če bi vsak pri sebi od časa do časa preverjal zadovoljstvo s posameznimi aspekti življenja in preučeval različne možnosti, kje so potrebne morebitne nadgradnje in kako se jih lotiti.

V realnosti pa je pogosto tako, da se za osebno rast ali drugače rečeno delo na sebi odločimo takrat, ko je psihična bolečina tako velika, da nas pritisne k tlom, nas ohromi ali povsem zlomi. Takrat običajno že potrebujemo dodatno strokovno pomoč, saj so težave že tako velike in razširjene, da se jih sami še težje lotimo. A tudi to je prava pot.

Kdaj vemo, da imamo na nekem področju izzive?

Odgovor je preprost. To začutimo. Žal pa se pogosto dogaja, da si pozabimo prisluhniti. Ker naše dojemanje sveta in dogodkov, vpliva na naše doživljanje čustev, čustva pa se izražajo na vedenju, je to možno opaziti tudi navzven, ne samo navznoter. Ko torej vidimo, da se pri nas pojavlja neko vedenje, ki nas bodisi moti, bodisi se zaradi njega konstantno zapletamo v prepire z drugimi, je to lahko pokazatelj, da je čas za ukrepanje.

Preden se torej želimo lotiti hoje po poti osebnostne rasti, je dobro, da se v prvi vrsti naučimo prisluhniti svojim notranjim občutkom. Pri tem nam lahko pomaga tudi samorefleksija, ki jo naredimo nekajkrat letno. Preprosto se vprašajmo in zapišimo odgovore, za vsak aspekt življenja posebej (npr. kariera, zdravje, odnosi …), kako smo z njim zadovoljni in kaj ob razmišljanju občutimo.

V resnici je prav vseeno, kje se lotimo osebne rasti. Vsaka pot je prava. Pri osebni rasti odkrivamo sebe, svoje notranje konflikte in presegamo svoje vzorce – na tak način spreminjamo pogled na svet, spreminjamo mišljenje in gradimo trdnejšo samopodobo ter postajamo samozavestnejši in osebnostno čvrstejši.

Moramo pa se zavedati, da je na področju duševnega zdravja in osebne rasti ali drugače rečeno na področju psihologije posameznika, skoraj vse tesno prepleteno in povezano. Zato se lahko zgodi, da bomo imeli občutek, da nikoli ni konca, saj se, ko neko stvar pri sebi odkrijemo in predelamo, pojavi nova. Ne gre za to, da lovimo konec, pač pa gre za to, da korakamo vedno višje. S tem se počutimo vedno bolje in bolj sposobne, samozavestne, produktivne in nasploh uspešnejše. Zato lažje verjamemo vase in postajamo tudi bolj proaktivni.

Veliko je torej odvisno od naše miselne naravnanosti. To je nekaj, na kar lahko vplivamo vsi, z izjemo tistih, ki imajo možganske poškodbe, ki jim to preprečujejo. Res pa je, da je težje, kot se sliši. Obstajajo tudi razlike med posamezniki, kar pomeni, da se nekateri tega lotijo lažje, drugi pa imajo pri upravljanju svojih misli večje težave.

Če se prepoznate v drugi skupini, je dobro vedeti, da imate možnost poiskati strokovno psihološko ali še bolje psihoterapevtsko pomoč. Le odlašajte ne predolgo. Pri težavah z duševnim zdravjem se je dobro držati načela, čim prej, tem bolje.

Špela Kresnik, mag. psihologije

VEČ O INTERAKTIVNEM ONLINE SEMINARJU >

Prvi koraki do neodvisnosti

Zgradite svojo neodvisnost na področju financ, energije, zdravja in miselnosti s pomočjo vrhunskih strokovnjakov!

Online seminar Prvi koraki do neodvisnosti, ki prinaša dragoceno znanje s področja financ, miselnosti, zdravja in energetike. Na enem mestu smo zbrali strokovnjake, ki delijo uporabno in koristno znanje, ki ga za napredek in svobodo potrebujemo vsi. Projekt je izjemno dobro pripravljen in vsebuje naravnost fantastične vsebine, ki vam bodo zagotovo pomagale pri razumevanju pomembnosti ravnovesja.

Zadovoljivo obvladovanje financ, dobra samopodoba, skrb za svoje telo, izpolnjujoči odnosi in zadovoljivo bivanje so recept za notranji mir.

VEČ O INTERAKTIVNEM ONLINE SEMINARJU >