Koronavirus in stres

Kot da že čisto običajen stres, ki ga sicer nasploh doživljamo v življenju ni dovolj, smo se znašli v stanju, ko nas napada nevidni sovražnik – koronavirus.

To, da je sovražnik neviden, za nas pomeni še toliko večji stres, glavna značilnost katerega je anksioznost. Ker dolgotrajno doživljanje stresa izjemno škoduje našemu telesu, je sploh v teh časih, ko se spopadamo z nevidnim sovražnikom in vsemi postavljenimi ukrepi, nujno, da kolikor je le mogoče, ta stres omejimo.

Zato je ta prispevek namenjen izključno temu, da vam v njem podam nekaj smernic, ki jih zagotovo lahko izkoristite v svoj prid. Dejstvo namreč je, da na dogajanje samo kot tako, nimamo velikega vpliva. Razen to, da delujemo na stvari, na katere imamo vpliv. In to smo mi sami.

Povsem verjamem, da je v teh časih izredno težko ostati miren in sproščen. In odziv, ki ga danes doživlja večina ljudi v zvezi s koronavirusom in splošnim dogajanjem, je nekaj povsem običajnega. Zato se nima smisla deliti na dva tabora. Koristnejše je, da vsi oz. čim več nas svoj fokus usmerjamo čim bolj v pozitivo ter se izogibamo populističnim debatiranjem, ki nam jemljejo dragoceno energijo.

Anksioznost, ki je glavna značilnost stresa, v splošnem občutimo kot tesnobo. Pojavijo pa se lahko tudi drugi fizični odzivi telesa, kot so razbijanje srca, slabost, potenje, nespečnost. Na psihični ravni pa anksioznost doživljamo predvsem kot občutek negotovosti in strahu ter lastne nesposobnosti. Vsemu temu se lahko pridruži tudi jeza, žalost, in ob močnejšem doživljanju anksioznosti tudi obup.

Posledice anksioznosti se kažejo na našem vedenju, kakršnemu smo bili denimo priča v prvih dneh pojavljanja koronavirusa in ukrepov povezanih v zvezi z njim. Marsikomu se je zdelo vedenje ljudi, ki so masovno kupovali zaloge v trgovinah kaotično ravnanje, ki je spet normalen odziv na doživljanje anksioznosti.

Močan vpliv pa ima anksioznost tudi na vzdrževanje in usmerjanje pozornosti. Oboje je namreč zaradi nje okrnjeno. V kolikšni meri je odvisno od tega, kako močno doživljamo anksioznost.

Zato je tudi popolnoma razumljivo, da se je izjemno težko “iztrgati” iz okov anksioznosti, ki jo množični mediji še dodatno utrjujejo. Veliko ljudi, ki so zaradi ukrepov ostali doma, ima morda zdaj odlično priložnost, da končno naredi dolgo časa načrtovane stvari. A tega ne zmorejo. Zakaj? Zato ker zaradi primeža anksioznosti ne zmorejo preusmeriti pozornosti.

Zato je prvi in zelo nujen korak ta, da omejimo dotok negativnih informacij v zvezi s trenutnim stanjem. Preprosto ni potrebe po tem, da vsake pol ure preverjamo stanje. Postavimo mejo. To je tisto, kar lahko storimo.

Če ravnamo obratno, namreč podpiramo množične medije, ki v nas nenehno sejejo strah in tako pripomoremo k temu, da je anksioznosti še več. Zato je prvi korak k temu ta, da preprosto postavimo mejo.

Drugi korak, preden se lotimo kakršnegakoli sproščanja, je, da sprejmemo svoje občutke in čustva ter jih izrazimo. V nasprotnem primeru vam lahko že kar takoj povem, da vam bo vsak poskus sprostitve v 90 % spodletel. Soočite se z občutki in čustvi.

Kako? Pišite, rišite, barvajte, jočite, kričite … Dajte čustvom prosto pot. Da se lahko spet napolnimo, je potreben prostor.

Preden zapišem nekaj koristnih nasvetov za sproščanje, je treba še omeniti negativne posledice stresa. Dobro je, da se zavedate, da je odgovornost ali si boste škodovali ali pomagali, vaša. Namen opisovanja negativnih posledic ni, da vas še dodatno strašim. Temveč to, da vas spodbudim, da še danes začnete vplivati na stvari, na katere imate vpliv.

Dlje časa trajajoča izpostavljenost intenzivnemu stresu lahko povzroči:

• prebavne motnje (npr. čir na želodcu, drisko, zaprtost, zgago ipd.)
• motnje srca in ožilja (npr. visok krvni tlak, motnje srčnega ritma)
• motnje imunskega sistema (npr. revmatoidni artritis, sladkorno bolezen, nekatere vrste rakavih obolenj, številne alergije …)
• motnje mišičnega sistema (npr. mišične krče, bolečine v vratu in hrbtu)
• motnje dihal (pogoste prehlade, astmo)
• duševne motnje (npr. zloraba psihoaktivnih snovi, anksiozne motnje in depresijo, težave v odnosih, težave s spominom in koncentracijo)

Upam, da je naštetih možnih izidov, če boste še naprej vztrajali in svoje telo hranili s stresom dovolj za to, da boste naredili korak v drugo smer. V smer spremembe.

Morda se vam zdi trenutna situacija brezupna, vendar ni. Imate moč. Moč in hkrati priložnost, da postavite nove, trdne temelje, ki so za notranji mir izrednega pomena. Samo začeti morate. Odločitev je vaša. Tukaj pa je nekaj napotkov, kako obvladati stres.

Ker imamo sposobnost stresnega odziva, je na drugi strani jasno, da imamo tudi sposobnost sprostitve oziroma relaksacije, ki telo vrne v ravnovesje. Tehnike in stvari, ki nas sproščajo, naš organizem hranijo z energijo, ki je nujno potrebna za normalno delovanje celične presnove. Tako izboljšujemo tudi imunsko odpornost telesa in zmanjšamo vnetja v telesu.

Kaj lahko torej vi storite za to, da obvladate svoj stres?

Najprej sta torej nujna že opisana dva koraka. Potem pa pride na vrsto vse ostalo. Iz nabora izberite stvari, ki so vam všeč in vam ustrezajo.

1. Telesna aktivnost

Izbirate lahko med velikim naborom različnih fizičnih aktivnosti, seveda med tistimi, ki jih trenutno lahko izvajate. Na primer tek, hoja, rolanje, kolesarjenje in podobno. Veliko različnih vadb lahko izvajate tudi doma. Kakorkoli, vse vadbe dokazano pozitivno vplivajo tako na psihično, kot fizično počutje saj sproščajo anti stresne hormone.

2. Tehnike sproščanja

Če se s temi tehnikami srečujete prvič, je pomembno, da napredujete počasi. Sploh kar se tiče meditacije. Meditacija je odlična in ima prav tako dokazane številne blagodejne učinke tako na telo kot tudi na psiho. Pomembno pa je, da v kolikor se z meditacijo niste srečali še nikoli, najprej izberete kakšno krajšo vodeno meditacijo. Namig – pobrskajte po spletu. Potem pa postopoma podaljšujte čas. V nasprotnem primeru se lahko namreč zgodi, da se boste prehitro naveličali in boste dosegli negativen učinek.

Izbirate lahko tudi med številnimi tehnikami dihanja. Na tem mestu z vami delim preprosto tehniko 4 – 7 – 8. Najprej najdite miren kotiček, kjer vas nihče ne bo motil. Če vam je ljubše, lahko zaprete oči. Nato vdihnete skozi nos in ob tem štejete do 4. Dih zadržite in štejete do 7. Nato pa počasi izdihnete skozi usta in ob tem štejete do 8. Celoten cikel ponovite vsaj štirikrat. Lahko tudi več.

3. Pogovor (Hvala za telefon in internetno tehnologijo!)

Vsem ukrepom navkljub imamo k sreči sodobno tehnologijo, ki nam omogoča stik z ljudmi, s katerimi se sicer trenutno ne moremo družiti v živo. Zato je zdaj čas, da izkoristite tehnologijo v svojo korist. In celo odlična priložnost, da se tisti, malo manj vešči tehnologi naučijo novih veščin. Zato se pogovarjajte. A pozor – koronavirus naj bo, če se le da prepovedana tema. Raje obujajte lepe spomine ali načrtujte prihodnost, ko bo vse to, kar trenutno prestajamo, mimo.

4. Postavite meje

To je tako pomembno, da preprosto moram napisati še enkrat. Če ne drugega, za opomnik. Postavite meje za dotok negativnih informacij. Dovolj je, če enkrat dnevno preverite novosti. Verjamem, da bo na začetku za marsikoga težko, a brez skrbi. Sčasoma postane vse lažje in lažje. Mi pa se zato počutimo bolje in bolje.

5. Spanje

Poskrbite za primerno količino spanca oziroma počitka. Zelo je tudi pomembno, da vzpostavite ritem, v okviru katerega boste odhajali spat in se zbujali ob čim bolj istem času.

6. Strokovna pomoč, če vam stvari kljub vsemu uidejo izpod nadzora

Kljub vsemu se to lahko zgodi. Če se vam zdi, da potrebujete nasvet strokovnjaka, ali nimate koga, ki bi mu zaupali svojo stisko, ki jo doživljate zaradi trenutne situacije, se lahko povsem brezplačno obrnete tudi name. Pišite mi na info@spelakresnik.com.

To je le nekaj možnosti in zagotovo obstaja še kakšna, ki sem jo pogrešila. Kljub vsemu verjamem, da lahko iz nabora najdete vsaj nekaj, kar vam ustreza. In verjamem, da imate moč, da se odločite in obvladate stres. Začnite pri sebi in bodite vzgled tudi drugim. Tako bomo skupaj naredili pomemben korak v pozitivno smer – proti neodvisnosti

Špela Kresnik, mag. psihologije