Zelena fasada

Podnebne spremembe so tudi v Slovenijo prinesle opazne ekstreme. Vedno močneje se izraža vroče ali hladno obdobje, kot tudi mokro in suho. Vmesna obdobja kot jesen in pomlad se krajšajo ali celo izginjajo. Novodobna težava je poletno pregrevanje naselij, ki ga označujemo z izrazom toplotni otok. Za Ljubljano velja podatek, da je v poletnih nočeh center mesta ali BTC za 12 stopinj toplejši od okolice. Hlajenje prostorov s klimatskimi napravami je gašenje požara z bencinom, saj tako hlajenje povečuje pregrevanje zraka zunaj stavbe. Pravi, učinkovit in vsakomur dostopen proces je ozelenjevanje. V prispevku se danes posvetim zelenim fasadam.

Vsako steno lahko popestri zelena fasada

Zelena fasada ima mnogo ugodnih vplivov na hišo, ljudi in okolje. Rastline zelo učinkovito zaščitijo stavbo pred točo, kar je aktualno tudi v Sloveniji. Poleg estetskega zadovoljstva zelena fasada lovi prašne delce in predeluje agresivne snovi iz ozračja. Na vsakem vrtu omogoča specifično bivalno ali prehranjevalno okolje za številne živali in insekte. Rastlinska obloga izboljša toplotno izolativnost fasade, zelenje ščiti zunanjo steno pred padavinami in vetrom. Suhi zidovi so trajnejši, saj se zaradi manjšega nihanja temperature in izrazito manjšega vpliva UV žarkov upočasni razpad materialov. Za zeleno fasado je nihanje temperature zidu 30 °C (od -5 do + 25 °C. Pri neobrasli fasadi je temperaturna razlika na zunanji strani zidu okrog 75 °C (od -15 do + 60 °C).

Trije tipi zelene fasade

Zelena fasada prinese predvsem v urbani prostor nove zelene površine, kar pripomore k atraktivnemu videzu in ohranjanju naravnega ravnovesja, poleg tega je dobra toplotna zaščita pred poletno vročino, deloma tudi pred zimskim mrazom in hrupom. Glede na uporabo vegetacije, ločimo tri načine ozelenitve sten:

  1. Ozelenitev s plezalkami, ki se s posebnimi oprijemalkami same pritrdijo na fasadno oblogo (divja trta, bršljan…).
  2. Ozelenitev z vzpenjalkami, ki potrebujejo leseno, kovinsko ali žično konstrukcijo po kateri se vzpenjajo (vinska trta, vrtnice vzpenjalke, nekatere vrste sadnega drevja…). Opore za vzpenjanje so lahko na zidu ali pa od njega oddaljene 10 – 20 cm. V obeh primerih je rastlina posejana v tla (izjemoma v posodo) zato je treba zagotoviti dostop dežja do korenin (pod napuščem ga ni dovolj), koreninam pa omogočiti razvoj in hkrati onemogočiti poškodovanje temeljev stavbe. Prav tako moramo z obrezovanjem preprečiti poganjkom, da pridejo v žlebove, odprtine za zračenje, odtočne cevi, pod kable, čez okna, okenske police, vrata, zunanje stopnice…
  3. Zelena stena ima lahko intenzivne ali ekstenzivne rastline, tudi njihova velikost je poljubna. Je pa odločitev lastnika pomembna pri načrtovanju stene glede potrebne statične nosilnosti ter dovajanja vode in hranil. Zaradi prilagodljivosti je izbor rastlin za zeleno steno praktično neomejen.

Zelene stene

Stavba, za katero sem med energetskim svetovanjem predlagal zeleno fasado. Razlog je v močnem severnem vetru in bližini ceste, s katere avtomobili konstantno močijo fasado.

Zelene stene še niso množično uveljavljene, čeprav je znanja dovolj. Za vsako stavbo se pripravi optimalen sistem, ključni elementi so odvisni od namena in ambicij lastnika ter velikosti sistema. Sistem se prilagodi rastišču, klimi, strani neba, vetru, zmrzovanju, količini snega…

Glavne prednosti zelenih sten so v zmanjševanju hrupa in prahu, izboljšanju mikroklime, estetika, psihološki učinek, možnosti pridelave zelenjave, začimb in dišavnic na neizkoriščenem vertikalnem prostoru urbanih naselij. Možno je tudi čiščenja vode skozi rastni substrat iz ekspandiranih vulkanskih kamenin, privabljanje koristnih žuželk in ptic ter širjenje prijetnih vonjav ob cvetenju aromatskih rastlin.

Starejša hiša pred zaključkom obnove. Zaradi odstranjene trte na južni strani se danes stavba pregreva

Prednosti za ljudi in okolje

Stavbe v poletni vročini učinkovito ohlajamo s senčenjem, zelena fasada je idealna. Rastlinski plašč izboljšuje toplotno izolativnost fasade, zaradi počasnega gibanja zraka na fasadi je manj toplotnih izgub zaradi konvekcije. Šteje se, da zeleni plašč zmanjša razpon temperatur v notranjosti hiše za polovico. V južnih deželah se največkrat obsadi južno in/ali zahodno steno hiše. V severnih deželah se južne stene stavb zasadijo z listopadnimi rastlinami, severne pa z vednozelenimi, da se ti deli stavbe manj ohlajajo. Zelenje ščiti fasado pred padavinami (to je najbolj učinkovita zaščita pred poškodbami toče), ohranja zidove suhe, kar pomeni prihranek pri energiji, zmanjšuje vpliv direktnega sončnega sevanja in UV žarkov na fasado. To podaljšuje življenjsko dobo zunanje fasadne plasti (omet, kamen, opeka, les…)

Betonsko okolje skušajo stanovalci zmehčati in ohladiti s pomočjo zelenja.

Listje veže in filtrira prašne delce, izboljšuje kvaliteto zraka (zelenje tvori kisik in izrablja CO2 iz zraka), povišuje zračno vlago, deloma (2-3 dB) duši tudi zvok. Poleg tega, da nudijo rastline ljudem estetsko veselje, so tudi ugodno življenjsko okolje za številne živali. V njih biva pestra paleta nevretenčarjev, ki so osnovna hrana za ptice, hkrati pa ptice v njih tudi gnezdijo. Nekatere rastline so vir hrane za žuželke, bodisi kot medičina (bršljan) ali plodov, ki jih pozimi obirajo ptiči.

Rastline za zelene zidove

Ne bivalna stavba je na južni strani zarasla z zimzelenim bršljanom. Edino vzdrževanje je 1 x letno obrezovanje. V kleti pa idealna temperatura in vlaga.

Izbira rastlin je odvisna od tega, kateri del fasade bodo prekrivale. Za ozelenitev celotne fasade so primerne plezalke, če želimo rastline usmerjati na določen del fasade, pa se je bolje odločiti za vzpenjalno konstrukcijo in vzpenjalke. Praviloma vedno izbiramo rastline z izrazitim listjem. V Sloveniji nam samo bršljan (Hedera helix) zagotavlja zeleni plašč vse leto. Med listopadnimi so priljubljene peterolistna vinika (Parthenocissus quinquefolia), trirogljata (P. tricuspidata) in veitcheva vinika (P. t. ‘Veitchii’), ki ima škrlatno jesensko barvo listja. Plezava hortenzija (Hydrangea petiolaris) ima posebno lepo razvejano obliko razrasti in čipkasta socvetja. Kogar ni strah, da mu bo ušla iz rok, naj izbere balžuansko dresen (Polygonum baldschuanicum), ki velja za eno najbolj raščavih ovijajočih se vzpenjavk, med najlepše cvetoče pa uvrščamo glicinije vseh sort (Wisteria sinensis).

Vinika v jesenskih barvah na stari viktorijanski mestni stavbi

Ustrezna opora

Včasih so sadili predvsem takšne vzpenjavke, ki za rast kvišku ne potrebujejo opore. Med izjeme spadajo glicinija, dresen in tudi vzpenjave vrtnice. Opore so lahko mrežaste (lesene ali kovinske), iz vrvi ali žice. Na izbiro so kovinske, plastične in vrvi iz steklenih vlaken. Vse vrvi moramo napeljati tako, da jih s posebnimi pripomočki lahko vsako leto znova napnemo in tako zagotovimo ustrezno napetost. Pri načrtovanju opore moramo upoštevati celotno težo razrasle vzpenjavke, dodatno obremenitev zaradi snega in težo opore ter temu primerno izbrati ustrezno pritrditev. Ogrodje mora biti dovolj odmaknjeno od zidu. Pri rastlinah s tanjšimi stebli (sroboti, akebija, kovačniki) zadošča 10 centimetrov, kivi in vinsko trto odmaknemo vsaj 15 centimetrov, za glicinijo pa bo ravno dovolj najmanj 20 centimetrov.

Sajenje in izbira sadik

Ko bomo pripravljali rastišče za našo vzpenjavko, moramo vedeti, da bo izpostavljena skrajnim zimskim in poletnim temperaturam ter da od nje pričakujemo razmeroma hitro rast. Tik ob hišnem zidu navadno ni dovolj vlage (kriv je nadstrešek), pa tudi zemlja je pogosto mešanica gradbenih ostankov ali pa je tam celo nasut pesek za boljše odvajanje vlage. Vzpenjavki torej pripravimo gredo z rodovitno prstjo ali vsaj večjo posodo brez dna, v kateri bo začela rasti, pozneje pa bodo korenine same iskale pot naprej. Predvsem pa poskrbimo, da rastlina ne bo trpela pomanjkanja vlage. Ne pozabimo, da večini vzpenjavk prija vzgoja, primerna za srobote: noge v senci, glava na soncu.

Zelena stena je lahko samostojna ali sestavni del fasade. V vsakem primeru blaži hrup okolice.

Zaključek

Razumevanje povezovanja žive narave in grajenega okolja je ključno za ugodno bivalno okolje. Vsakdo lahko prispeva delček zelenja za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb. Vse navedeno velja tako za novogradnjo ali obnovo družinske hiše kot tudi stanovanje v bloku.

Več kot očitno je, da potrebuje investitor veliko znanja. Zato je naložba v energetsko svetovanje ali enodnevno delavnico »Vse, kar morate vedeti o novogradnji ali prenovi« daleč najbolj dobičkonosna naložba. Družina vam bo hvaležna.

Članek je za vas pripravil energetski svetovalec, Bojan Žnidaršič, udika.

Prijave na svetovanje: http://svetovanje.vitra.si